Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Krasi celo strunjansko krožišče in je pravzaprav simbol kraja, kjer raste že od nekdaj. Njena tradicija je daljša kot pri kakiju, saj jo poznajo še iz časov Beneške republike. »Nisi pravi domačin, če pri hiši nimaš artičoke,« pravijo.

Franco Giassi s turistične kmetije Giassi, ki mu pravijo tudi oče slovenske artičoke, saj rastlino pozna v dno duše, če lahko tako rečemo, si že nekaj let prizadeva, da je ne bi poznali le kot eno od sestavin na pici. Pa še tam je po navadi vložena, tako da v njenem pravem okusu pravzaprav ne moremo resnično uživati. Artičoka je namreč izjemno okusna in hkrati zdravilna rastlina, ki jo žal še vedno premalo poznamo. Njen okus me je presenetil, ko nam jo je za predjed pred časom pripravila prijateljica, doživetje je bilo res nekaj posebnega. A tista artičoka je bila ogromna. Najbrž je bila italijanska – Italijani namreč veljajo za največje pridelovalce artičok na svetu, sledita jim Egipt in Španija.

Nekateri raziskovalci pravijo, da naj bi prva semena v Sredozemlje prinesli Arabci. Giassi priznava, da nihče ne ve, kateri vrsti artičok pripada naša, zato ji pravijo kar strunjanska. Genetska analiza Univerze na Primorskem, v kateri so jo primerjali z dvema komercialnima italijanskima sortama Violetto di Romagna in Romanesco, je pokazala, strunjanska artičoka predstavlja samostojen genski bazen, drugačen od preostalih dveh sort, ki je pri nas najverjetneje nastajal zadnjih sto in več let. Strunjanske artičoke so res luštne, a precej manjše od preostalih dveh.

Šimen Zupančič

Vijolično-zeleni nasadi v Strunjanu

 Če se sprehodite po strunjanskih poteh, recimo mimo kmetij Giassi ali Knez, boste v njihovih nasadih opazili značilne vijolično-zelene popke, ki v teh dneh že postajajo godni za pobiranje. Sicer pa velja, da najbolje uspevajo v državah s sredozemskim podnebjem, saj rastlina potrebuje toplo in vlažno okolje. Mraza ne mara. »Že dve noči s temperaturami med minus tri in minus pet stopinj lahko uničita cel nasad. V Ljubljani zagotovo ne bi uspevala, ker potrebuje sonce, mile zime in zaščiteno lego. Pri nas rastejo na sončnih terasah z jutranjim in zadnjim večernim soncem,« se je razgovoril Giassi. Njihova turistična kmetija leži na odlični lokaciji nad Strunjanom, od koder se odpira krasen razgled na morje, soline in okolico. Tradicija pridelovanja njihove zgodnje zelenjave sega še v prejšnje stoletje. Z barkami so jih vozili na tržaški trg. Danes je njihov glavni pridelek kaki, ki so mu nekoč rekli tudi hrana bogov, in pa artičoka.

Artičoka je del lokalne identitete

S svojo družino že desetletja ohranja tradicijo gojenja te posebne vrtnine in s somišljeniki organizira dneve artičok, s katerimi želijo ohraniti del lokalne identitete. »Artičoka si še bolj zasluži svoj praznik kot kaki. Ta je prišel pozneje, artičoka pa je bila na tem področju od nekdaj, na vsakem vrtu so jih imeli!« Nekdaj so rasle po brežinah, nato pa so v Strunjanu naredili cel nasad. Njegova mama jih je kuhala, odkar pomni. Maja so se vedno sladkali z domačimi jagodami in češnjami, na krožniku pa so bili mlad krompir, grah in seveda artičoka. Vsaj štirinajst dni v času zorenja so jo jedli vsak dan, se spominja. »Najbolj tradicionalen način priprave je še vedno najpreprostejši: artičoke kuhamo v slani vodi približno 45 minut, nato jih postrežemo z oljčnim oljem in poprom kot samostojno jed. Jemo jih kar z rokami. Listne trgaš posamezno, del, ki je bil zasajen v sredico, je mehak in ga lahko poješ, vse dokler ne prideš do srčike artičoke – to je najboljši del. Zame ostaja to čudovita jed!«

Prehrana

Super sadež za močno srce in odlično prebavo

Ljudje pogosto ne vedo, kako se artičoke jedo. Veliko jih začne rezati z nožem in vilicami, zato na kmetiji v času pobiranja artičok organizirajo degustacije te čudovite vrtnine, ki je manjša od industrijskih sort, vendar domačini verjamejo, da je njen okus bistveno boljši. »Ne bom podcenjeval italijanskih artičok, nekatere so odlične. Ampak naša ima res poseben okus. Glavna razlika pa je v svežini – mi jih poberemo in čez eno uro so že na krožniku.« Čeprav je tradicionalna priprava še vedno najbolj priljubljena, danes z artičokami pripravljajo tudi številne druge jedi. Njegova žena jo kuha v mineštri z grahom in česnom, sam pa rad na spletu spremlja italijanske kuharske mojstre. Rad ima tudi testenine z artičokami. »Artičoke narežemo, jih podušimo na oljčnem olju, dodamo malo vode od kuhanja, pa testenine, parmezan in nekaj smetane. Z malo domišljije lahko narediš ogromno jedi.« 

Šimen Zupančič

Zdravilni učinki

Artičoka je znana tudi po svojih zdravilnih učinkih. »Naši starši so pili vodo, v kateri so se kuhale, rekli so, da čisti kri.« Danes vemo, da med drugim pomaga pri razstrupljanju jeter, spodbuja delovanje žolča, uravnava holesterol, izboljšuje prebavo in učinkuje antioksidativno. Giassiju lokalni zeliščar iz listov pripravi tinkturo, ki jo nekateri uporabljajo za zniževanje holesterola. »Pijem dvajset kapljic zjutraj in dvajset zvečer. Če se človek še malo pazi pri prehrani, pomaga,« nam zaupa. Rastline ne vzgajajo iz semen, temveč z delitvijo korenin. Poleti vse porežejo do tal. Septembra ali oktobra, ko začnejo ponovno odganjati, rastline razdelijo in presadijo.

Kako so nastali dnevi artičok

Giassi je pred več kot dvajsetimi leti sodeloval pri nastanku praznika kakija v Strunjanu. Pozneje so začeli razmišljati še o prazniku artičok. »Najprej smo oklevali. Rekli smo si: zdaj imamo že praznik kakija, bodo ljudje rekli, da imamo praznik za vsako stvar. Ampak artičoka je res del naše identitete.« Prvi dnevi artičok niso bili tako obiskani kot praznik kakija, a dogodek je sčasoma postal prepoznaven. Danes vključuje tržnico domačih izdelkov, degustacije, kuharske dogodke, vodene oglede nasadov in predavanja. Pri organizaciji sodelujejo turistično društvo, gostinci in Krajinski park Strunjan, ki pripravlja tudi pohode ter predstavitve solin. »Ljudem pokažemo, kako artičoke gojimo, kako jih pripravljamo in zakaj so tako posebne.« Trenutno imajo že polne roke dela s pripravo letošnjega praznika artičok, ki se bo odvijal 23. in 24. maja, in vas prisrčno vabijo!

Domači preskus

Nekaj artičok nama je s fotografom podaril in jaz sem si jih iz radovednosti, pa tudi za potrebe članka pripravila na zgoraj opisan tradicionalni način. Ne samo da je rastlina zdravilna in okusna, moja izkušnja je, da te drži v sedanjem trenutku in uči potrpežljivosti. Obroka ne moreš pojesti v desetih minutah, saj je treba vsak listič posebej odtrgati, pogrizljati spodnji del in kar nekaj časa je potrebnega, da prideš do nagrade – zelo okusne sredice. Ta je izjemno mehka, kremasta in sočna. Spominja na nežnost mladega krompirja, nekateri okus primerjajo z mladimi oreščki, mene je pa morda še najbolj spominjal na kuhano koruzo. Zanimiva kulinarična izkušnja, priporočam!

revija Jana