courtesy of CDC/Frank Collins/James Gathany

So vas med dopustom na Jadranski obali popikale drobne žuželke, velike od dva do štiri milimetre, ki imajo telo in krila pokrita z drobnimi dlačicami? Dr. Vladimir Ivović z Univerze na Primorskem pravi, da se zaradi podnebnih sprememb peščene muhe iz toplih krajev širijo čedalje bolj proti severu. Zelo razširjene so na Hrvaškem, najdevajo pa jih tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Slovaškem, Madžarskem in drugod. V Sloveniji živi že pet vrst peščenih muh! Letos so prvič uspeli izolirati povzročitelja bolezni, parazita Leishmania, iz peščenih muh z območja občine Izola. Vendar v Sloveniji pri ljudeh še niso potrdili avtohtonih primerov bolezni lišmanioza in mrzlica papatači, ki jih lahko prenašajo. Zato pa njihovi piki povzročajo močno srbeče otekline. Pozor: navadne mreže za insekte pred njimi ne ščitijo!

Osebni arhiv

»Peščene muhe so bile še do nedavnega povezane skoraj izključno s sredozemskimi območji, Italijo, Španijo, Grčijo, Turčijo ali severno Afriko. V zadnjih dveh desetletjih pa opažamo pomembne spremembe – zaradi segrevanja ozračja in milejših zim se postopno širijo vse bolj proti severu. Danes jih najdemo že v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Slovaškem, Madžarskem in seveda tudi v Sloveniji. Zelo so razširjene na Hrvaškem, predvsem ob celotni jadranski obali, kjer dopustuje ogromno Slovencev. To pomeni, da so turisti pogosto izpostavljeni njihovim pikom, še posebej če preživljajo večere na prostem brez zaščite,« pojasnjuje dr. Vladimir Ivović, izredni profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer raziskuje peščene muhe v Sloveniji in širši regiji. Peščene muhe so po njegovem pogosto prezrte, a imajo lahko pomemben vpliv na zdravje ljudi in živali.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 25. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

courtesy of CDC/Frank Collins/James Gathany

revija Jana