Čedalje dražji dostop do narave: kdo si jo (še) lahko privošči?
Nihče ti ne more braniti hoditi po gozdu, iti v gore, zaplavati v jezeru ali morju. Ti pa lahko za to zaračuna. - Pravica do narave ni več samoumevna.

Slovenija se rada pohvali z »zelenim srcem« in narava je velik del naše kulturne identitete. Misel na naše gozdove, polja in morje je verjetno edina, ob kateri se vsi počutimo enako Slovenci in se nam milo stori od ponosa. To smo mi, to je NAŠE. A pravica do te naše narave ni več samoumevna. Ne v smislu, da najlepše dele naše dežele lahko obišče vsak Slovenec, in to kadarkoli. Tudi če so ceste in obale formalno javne, je pot do njih čedalje pogosteje pogojena z vinjetami, cestninami, parkirninami in lokalnimi režimi, ki bolj kot na pravico spominjajo na vstopnino. Vprašanje, ali je narava še človekova pravica, je zato danes tudi zelo konkretno finančno vprašanje.
Jani je planinec. Zelo nezadovoljen planinec. »V zadnjih nekaj letih so postala plačljiva številna izhodišča za v gore, da o turističnih točkah sploh ne govorim. Tam, kjer so že prej računali za parkiranje, so cene postale oderuške. V Bohinju in na Bledu za parkiranje odšteješ tri ali štiri evre na uro. Za uporabo ceste na Blato plačaš 20 evrov. Če v hribih prespiš, plačaš še naslednji dan 20, čeprav si cesto uporabil dvakrat, enako kot nekdo, ki je šel notri in ven v enem dnevu. V dolini Vrat, klasičnem štartu za Severno steno Triglava, je parkiranje štiri evre na uro oziroma 25 evrov na dan. Na novo plačljiva cesta do Ravenske koče na Jezerskem stane 10 evrov. Z naslednjim letom naj bi bilo plačljivo tudi parkirišče na Vršiču, Logarska vsaj računa dostop šele po določeni uri. Najbolj pa me jezi zapornica v Mojstrani, ki je celotno zimsko sezono zaprta, čeprav ni niti milimetra snega. Od tam do Vrat je deset kilometrov, tega ni mogoče prepešačiti samo zato, da šele prideš do izhodišča! Hribovstvo, ki je vedno bilo srčika slovenske fiskulture in stik z naravo za mlado in staro, premožno in revno, je tako postalo nekaj, česar si ne more več privoščiti vsakdo.«
Koliko stane »brezplačen« sprehod
Gore in najlepši slovenski jezeri pa niso edino, kar udari po žepu že zaradi logistike. Plačljiva je tudi celotna Obala. Tam so sicer tarife najbolj razvejane ...
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 25. avgust 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se