revija Jana

Predvsem starejši tam trpijo v bolečinah, številni so higiensko neoskrbljeni, žejni, lačni in prestrašeni. Zgodi se, da na urgentnem hodniku kdo tudi umre. Dovolj je, so rekli pri Srebrni niti, združenju za dostojno starost, in napisali javno pismo, ki zelo odmeva v javnosti.

Kot zagovorniki starejših zahtevajo od odgovornih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in širše, da razmere uredijo tako, da bodo skrajšali nesprejemljivo dolgo čakanje oziroma čas obravnave, in da nemudoma odpravijo nečloveške razmere za bolnike in svojce v čakalnicah.

Hudi primeri

 Tole je nekaj pričevanj obiskovalcev urgence:

S svojo 86-letno teto sva na ljubljanski urgenci čakali več kot 26 ur, od tega 22 ur na stolu! Vsi so ves čas delali in zjutraj se je videlo, da so komaj pokonci. Ni težava v zdravnikih. Težava je višje, mnogo višje. (Z. J.)

Z mamo, ki ima 90 let, sva na urgenci čakala 18 ur. Mama je bila polulana do glave, prosila sem za menjavo plenice, a so rekli, da nimajo časa. Poleg tega je bila pokrita le s tanko rjuho, čeprav je bilo hladno. (L. L.)

Nedavno sem z zelo bolnim očetom čakala osem ur, in to z napotnico. Zdravnica je bila prijazna, strokovna. Hodniki pa polni večinoma starejših. Mnogi so bili brez spremstva. Sem in tja se je kot dobra vila prikazala kakšna medicinska sestra in jim pomagala na stranišče, jim dala odejo, kozarec vode in kakšno prijazno besedo. (A. Š.)

V 30 letih se očitno na IPP ni nič spremenilo. Čakanje v nedogled, gneča, ljudje še do stranišč ne morejo. Žalostno. (D. V.)

Pred dvema letoma sem čakala z mamo od dveh popoldne do pol petih zjutraj. Zelo nečloveško. (G. G.)

revija Jana

To traja že leta, enake izkušnje. Vsi hodniki polni, svojci stojijo, bolniki na vozičkih. Se jemlje kri, se menjajo plenice, vse na hodniku. Urgenca je kot poljska bolnišnica na fronti (I. U.)

Dolgo je treba čakati. Ampak ko sva z ženo prišla do zdravnika, pa nimam žal besede. So prijazni in strokovni. (N. N.)

Urgence so polne takih, ki ne pridejo do svojega zdravnika. Tako se ustvarja dolga čakalna doba. (V. F. Š.)

Povečan obisk urgence pomeni tudi to, da ogromno ljudi nima osebnega zdravnika. (N. N.)

Ljubljana je tako veliko mesto, da bi potrebovala tri urgence in v vsaki tri urgentne ekipe zdravnikov. (Z. G.)

Če mama ne ostane v bolnišnici, včasih še nekaj ur čakava na rešilni avto, da naju odpelje nazaj domov. Zgodilo se je že, da sem z mamo čakala petnajst ur. Ona je sedela, jaz pa sem ves čas stala, ker ni bilo nikjer praznega stola. Je to normalno, da na nujno medicinsko pomoč, ki bi jo moral bolnik dobiti takoj, bolni tako dolgo čakajo? (B. M.)

Dejstvo je tudi, da na urgenci pa dobiš »paket« pregledov iz »košarice« zdravstvenih storitev in še kaj več v desetih ali več urah. Ljudje se s tem izognejo tudi plačilu pri zasebnikih in pospešijo zdravljenje naprej, ker imajo izvide. Urgence bodo vedno polne, dokler se ne bo kaj premaknilo v osnovnem zdravstvu in naprej. (B. N.)

Zmešnjava

Zakaj je že leta tam takšna zmešnjava? Razlogov je več. Manjkajo medicinske sestre, ve se, zakaj, in zdravniki. Starostna doba se viša, na nekatere specialistične preglede (predvsem revmatološke, ortopedske, srčno-žilne, dermatološke itd.), pa na operacije (kolena, kolkov, ukrivljenih palcev itd.) je treba čakati mesece, leta. Na tisoče ljudi nima svojega zdravnika in zato pridejo tja, kjer ga dobijo. Zdravnik lahko pacienta zavrne pri 1895 glavarinskih količnikih, kar pomeni pri okoli 1300 pacientih. Če bi jih znova imeli 1700, bi čez noč odpravili veliko težav. 

In kaj pravijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana? 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 35, 2. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana