Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 8 min.

Turbo meso na naših krožnikih: strašljiva resničnost hitre rasti


Tina Nika Snoj
16. 11. 2026, 18.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ko slišimo, da piščanec v dobrem mesecu zraste v dvokilogramsko žival, hitro pomislimo na hormone, steroide in druge ilegalne dodatke krmi. Toda resničnost je manj kemična in bolj strašljiva.

turbo meso1.jpg
Shutterstock
Piščanec v šestih tednih zraste na dva kilograma. Kakšna je cena?

Nedavno so prizori iz slovenskih hlevov in kokošnjakov (že spet) pretresli javnost. Poginule krave, razpadajoča trupla, oskubljene kokoši in jajca med iztrebki. Ob takšnih posnetkih se upravičeno zgražamo in zahtevamo kazni za odgovorne. A žalostna resnica je, da živali pogosto trpijo tudi v urejenih hlevih, kjer je vse po predpisih in inšpekcija nima pripomb. Sodobna živinoreja je v pehanju za čim več dobička razvila živali, ki imajo zdravstvene težave samo zato, ker so se skotile ali izvalile. Tako pač je, če redimo piščance, ki do dveh kilogramov teže zrastejo  v mesecu in pol. In tako verjetno bo, dokler jih bomo kupovali.

Ko piščanec ne more več hoditi

Ko slišimo, da piščanec v dobrem mesecu zraste v dvokilogramsko žival, hitro pomislimo na hormone, steroide in druge ilegalne dodatke krmi. Toda resničnost je manj kemična in bolj strašljiva.

V Evropski uniji je uporaba hormonov in anaboličnih steroidov za pospeševanje rasti prepovedana. Tudi antibiotikov ne smejo uporabljati, zato da bi živali hitreje rasle, čeprav ostajajo dovoljeni za zdravljenje bolezni. Kršitve se seveda dogajajo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v poročilu, objavljenem februarja letos, navedla, da je bilo leta 2024 med skoraj 494.000 analiziranimi vzorci živali in živil živalskega izvora 0,13 odstotka neskladnih. Preverjali so ostanke različnih zdravil in prepovedanih snovi, tudi hormonov in steroidov. To pravzaprav ni tako veliko, pa tudi vsaka neskladnost še ne pomeni namerne goljufije. A za preveliko in prehitro rast današnjih rejnih živali prepovedane substance sploh niso potrebne. Glavno orodje je genetika.

Desetletja so rejci in velika podjetja izbirali živali, ki najhitreje rastejo, razvijejo največ mišic in za kilogram mesa porabijo najmanj krme. Njihove potomce so ponovno izbirali po enakih merilih. Danes jim pri tem pomagajo tudi sodobna orodja za genetske analize. Rezultat pa so živali, ki so na videz in po telesni sestavi precej drugačne od svojih prednikov. Takšne, ki v naravi ne bi imele nobene možnosti. Najočitnejši primer so piščanci.

Preberite še

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so potrebovali več mesecev, da so zrasli dovolj za v klavnico. Danes lahko piščanec v petih do šestih tednih doseže več kot dva kilograma in ima tako velike prsne mišice, da ne more loviti ravnotežja pri hoji. Že po nekaj tednih imajo lahko težave, kakršne bi pričakovali pri starih in bolnih živalih. Njihove noge se pod težo prehitro rastočega telesa krivijo, sklepi so preobremenjeni, hoja postaja boleča. Nekateri komaj še dosežejo krmilnik ali napajalnik. Ker veliko časa presedijo ali preležijo na nastilju, se jim lahko na podplatih in sklepih razvijejo boleča vnetja, včasih tudi razjede. Namesto da bi brskali po tleh, raziskovali okolico in se gibali, ždijo na mestu. Nekateri imajo tudi srčno-žilne motnje. EFSA je leta 2023 zato priporočila, naj piščanci ne pridobivajo več kot 50 gramov na dan. Sodobne hitro rastoče linije lahko to mejo precej presegajo.

zivali
Društvo AETP
Mnoge živali svoje kratko življenje preživijo v mukah.

Nič manj pretresljiva ni usoda njihovih staršev. Plemenski piščanci so podedovali enako sposobnost bliskovite rasti in velik apetit. Ker pa morajo živeti dovolj dolgo za razmnoževanje, jim rejci strogo odmerjajo hrano. Če bi jedli, kolikor so lačni, bi se preveč zredili in ogrožena bi bila njihovo zdravje in plodnost. Tako nastane krut paradoks. Ptice, ki smo jih vzredili za čim hitrejšo rast, morajo prenašati dolgotrajno stradanje, da lahko proizvajajo nove generacije piščancev.

Podobno smo z desetletji selektivnega razmnoževanja preoblikovali prašiče. Pitani z energijsko bogato krmo lahko vsak dan pridobijo skoraj kilogram teže, velika telesna masa pa jim dodatno obremenjuje noge in sklepe. Te radovedne, družabne živali imajo močno potrebo po raziskovanju in ritju po zemlji. Namesto tega številne preživijo življenje na betonskih ali rešetkastih tleh, v prostorih, kjer se komaj lahko premaknejo. Evropski predpisi za prašiča, težkega okoli sto kilogramov, zahtevajo le 0,65 kvadratnega metra prostora – manj od običajne kabine za prhanje. V takem okolju pogosto postanejo frustrirani in agresivni ter grizejo repe in ušesa drugih prašičev, kar povzroča boleče rane. Namesto da bi odpravili vse vzroke takšnega vedenja, jim v nekaterih rejah repe raje krajšajo.

Posebej težko je lahko življenje plemenskih svinj. Ko se bliža kotitev, imajo naravno potrebo, da bi zbirale material, pripravile gnezdo in uredile prostor za mladiče. Toda v običajnih prasitvenih boksih, ki so široki približno pol metra, tega ne morejo početi. Kovinske prečke jih stiskajo z obeh strani. Lahko vstanejo in ležejo, ne morejo pa se obrniti ali narediti več kot korak naprej in nazaj. Ob vstajanju in leganju se lahko drgnejo ob kovino, kar jim poškoduje kožo. Pujski sesajo mleko tik ob materi, ona pa je ujeta med prečkami. EFSA takšno omejevanje gibanja označuje za resen problem in priporoča opustitev prasitvenih boksov.

Pri govedu so šli ponekod še dlje. Belgijsko modro govedo je zaradi genetske posebnosti razvilo tako mogočne mišice, da živali spominjajo na kravje bodibilderje. Zaradi telesne zgradbe imajo krave pogosto težave pri kotitvi in morajo teletom na svet pomagati s carskim rezom. Pri intenzivnem pitanju drugih mesnih pasem skušajo rejci pospešiti rast z velikimi količinami žit in druge energijsko bogate krme. Toda goveji prebavni sistem je prilagojen predvsem predelavi vlakninske hrane. Če je koncentratov preveč, se lahko vamp zakisa, poškoduje se njegova stena, pojavijo se prebavne motnje, vnetje občutljivih tkiv v parkljih in šepanje. Gola betonska tla v hlevih pa otežujejo udobno ležanje in povečujejo tveganje za poškodbe.

Pri kravah molznicah je namesto čim hitrejše rasti glavni cilj čim več mleka. Selektivna reja je ustvarila živali z izjemno mlečnostjo, toda tako velika proizvodnja močno obremenjuje njihov organizem. Pestijo jih vnetja vimena, presnovne bolezni in šepavost. Nekatere krave velik del življenja preživijo privezane na istem mestu, kjer jedo, stojijo in ležijo. Ne morejo se prosto sprehoditi ali izbrati drugega prostora za počitek.

zivali
Društvo AETP
Kruto meso na naših krožnikih: Kaj se dogaja v slovenskih hlevih?

Jasmina Filipič, veterinarka pri društvu AETP, ki je objavilo posnetke baterijske reje piščancev, opozarja, da je takšna reja običajna tudi pri nas. »Takšen industrijski model imajo predvsem Perutnina Ptuj, Pivka in Panvita.« pove. Razmere še poslabšuje gneča. Ob koncu pitanja je lahko na enem kvadratnem metru tudi 17 ali 18 piščancev. Filipič poudarja, da je takšna reja pri nas prevladujoča, medtem ko so počasneje rastoči piščanci prej izjema. Perutnina Ptuj jih sicer že preizkuša, vendar njihovega mesa še ni na trgu. Norveška, denimo, pa je že sprejela odločitev, da bo po hitrem postopku opustila rejo hitro rastočih piščancev.

Kaj dovoljuje zakon? 

Evropska unija ima množico pravil o zaščiti rejnih živali. Toda predpisi določajo predvsem minimalne pogoje reje, kar niso razmere, kakršne priporočajo znanstveniki, kaj šele društva za zaščito živali. Pri nekaterih vrstah, denimo kuncih, ribah, prepelicah in puranih, pa po besedah Jasmine Filipič sploh ni dovolj natančnih predpisov, prilagojenih njihovim potrebam. »Sistem se ne prilagaja živalim, ampak se morajo živali prilagoditi težkim sistemom reje,« opozarja.

Zakonodajne spremembe, ki bi zmanjšale trpljenje rejnih živali, so prepočasne, nekatere pa gredo celo v napačno smer. Slovenija je lani sprejela zakon, ki prepoveduje baterijsko rejo kokoši nesnic od leta 2029. Toda oktobra je nova vlada predlagala, da bi prepoved odložili za šest let, torej na leto 2035. Lani sprejeta zakonodaja je določila tudi obvezno uporabo anestezije in protibolečinskih sredstev pri kastraciji pujskov, zdaj pa se razpravlja o možnosti, da bi bila obvezna le protibolečinska sredstva. Na evropski ravni se obetajo spremembe glede reje svinj v boksih in sistematičnega ubijanja enodnevnih piščancev pri proizvodnji jajc. Toda Filipič opozarja, da bi od začetka evropske državljanske pobude za prepoved boksov do njene uresničitve lahko minilo kar 22 let ali več.

Zakaj je to sploh pomembno, če jih bomo kmalu pojedli? 

Tu pridemo do vprašanja, ki se mu običajno raje izognemo. Zakaj naj bi nas skrbelo, če piščanca bolijo noge, ko pa bo čez nekaj tednov tako ali tako pakirano meso v supermarketu? Zakaj je pomembno, da lahko prašič raziskuje okolico, če je tu le zato, da bo nekoč zrezek na našem krožniku? Zakaj naj bi krava hodila na pašnik, če jo za ovinkom čaka klavnica?

Človek, ki si zasluži to ime, ne potrebuje odgovorov na taka vprašanja. Pa vendarle ... Žival ne ve, da bo čez deset dni zaklana. Ne razmišlja o ekonomiki proizvodnje, ceni mesa ali prehranskih navadah ljudi. Če jo boli, jo boli zdaj. Če je lačna, je lačna zdaj. Če se ne more premakniti ali če jo je strah, je to zanjo še kako pomembno. Dejstvo, da bo njeno življenje kratko, bolečine prav nič ne zmanjša.

Ni treba biti vegetarijanec, da je človek sočuten do živali. Lahko smo mnenja, da je uživanje mesa sprejemljivo ali potrebno, in hkrati verjamemo, da je trpljenje nesprejemljivo. Eno ne izključuje drugega. Bolj osebno neprijetno pa je vprašanje, ali smo poleg pravičniškega ogorčenja pripravljeni tudi kaj narediti. Denimo seči globlje v denarnico. Industrijska živinoreja ni nastala (samo) zaradi brezvestnih rejcev. Nastala je kot odgovor na zahteve potrošnikov po velikih količinah mesa po čim nižji ceni.

Pričakujemo, da bodo piščančje prsi, svinjski zrezki in goveje meso vedno na voljo, ob tem pa ne sprašujemo, od kod je vse to prišlo. Res je – za sistemom stojijo plemenska podjetja, proizvajalci krme, rejci, predelovalci, trgovske verige in zakonodajalci. Toda na njegovem koncu smo tudi kupci. Vsakič, ko izberemo najcenejše meso, ne da bi se vprašali o njegovem izvoru, sodelujemo v krogu nižje cene in večje proizvodnje.

zivali
Društvo AETP
Prašič mora imeti na voljo le 0,65 kvadratnega metra prostora. To je manj kot povprečna kabina za prhanje.

Seveda nimajo vsi enakih možnosti izbire. Za mnoge družine je pri hrani cena prva in odločilna postavka. Odgovornosti zato ne moremo preprosto prevaliti na potrošnika. Toda prav tako si ne moremo zatiskati oči pred tem, da s svojimi nakupovalnimi navadami takšno proizvodnjo pomagamo ohranjati. Jasmina Filipič ob tem opozarja, da najvišjo ceno poceni mesa plačajo živali. Tudi tisti, ki bi želeli kupovati meso iz živalim prijaznejše reje, pogosto nimajo prave izbire. Skoraj vse piščančje meso na trgovskih policah namreč prihaja iz intenzivne reje hitro rastočih piščancev, podobno omejena je izbira pri svinjini. Zato se po njenem ne moremo zanašati zgolj na spremembe nakupovalnih navad. Potrebne so predvsem spremembe zakonodaje, ki bi izboljšale razmere rejnih živali. Lahko pa se vseeno vprašamo, zakaj toliko mesa. Že vrabci na vejah čivkajo, da je naša prihodnost rastlinska hrana, ki je za nas tudi bolj zdrava. Počasi bo treba narediti ta premik v glavi in kuhinji. S tem bi naredili uslugo sebi, živalim in še edinemu planetu, ki ga imamo na voljo, da nas nahrani.

Je takšno meso sploh kakovostno?

Tudi znanstveniki opažajo posledice intenzivne selekcije. Piščanci imajo lahko nenavadno trde prsne mišice, bele maščobne proge in meso, ki se razdvaja na vlakna. Raziskave te spremembe povezujejo z izjemno hitro rastjo, ki ji mišično tkivo težko sledi. Takšno meso je lahko trše, slabše zadržuje vodo in ima drugačno strukturo. To sicer ne pomeni, da je nevarno za uživanje, je pa lahko manj okusno.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium
Jana

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.