Shutterstock

Napredne tehnologije v kmetijstvo pridejo pozno, pridejo pa, pravi Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Senzorji, droni, avtonomni traktorji, pametni rastlinjaki in algoritmi umetne inteligence so že tu. Kmetijo pomagajo narediti učinkovito in nadomeščajo človeške roke, saj teh kronično primanjkuje. Kako učinkovita je napredna tehnologija, pokaže Germškov izračun, da bi za popolno samooskrbo Slovenije z vrtninami zadostovalo že približno dvajset hektarjev sodobnih rastlinjakov, kar je presenetljivo majhna površina, če jo primerjamo s tem, kako odvisni smo od uvoza vrtnin trenutno. Postavitev enega hektarja pametnega rastlinjaka stane med štiri in pet milijonov evrov, kar pomeni, da bi za celotno naložbo potrebovali okoli sto milijonov evrov. Takšni rastlinjaki bi lahko stali na degradiranih območjih, kjer sicer ne bi mogli kmetovati.

Dron preleti koruzno polje. Njegova kamera ne zajame le običajnih slik, temveč tudi multispektralne posnetke, iz katerih lahko strokovnjaki razberejo, kje rastline trpijo zaradi suše, bolezni ali napada škodljivcev. Kmet ne bo škropil ali zalival celotnega hektarja, ampak le tiste predele, kjer je to res potrebno. Poseben robot se zapelje po zemljišču. Skenira zemljino. Kaj bi na tej podlagi dobro raslo, katerih hranil primanjkuje, kje se zadržuje vlaga? Traktor s pomočjo GPS ravno pelje in obrača sam. Pametni trosilnik umetnih gnojil bo ustavil točno na kraju, kjer manjka hranil.

Šimen Zupančič

V živinoreji že dolgo poznamo molzne robote, ki so zamenjali ročno molžo. Poleg njih pa so tu še roboti, ki čistijo hleve ali pa avtomatsko prinašajo krmo in skrbno beležijo, koliko mleka je dala Cvetka in koliko Mukica. V rastlinjakih se razvijajo obiralni roboti za jagode, paradižnik ali kumare, v sadovnjakih in vinogradih pa avtonomni stroji kosijo travo, škropijo in bodo kmalu tudi obirali jabolka ali grozdje. Na področju programskih rešitev »digitalni dvojčki« sadnih dreves simulirajo, kako učinkovito bi bilo določeno obrezovanje, umetna inteligenca pa predlaga optimalne vrste poljščin ter čas zalivanja, žetve itn. Vse to pomeni manj pesticidov, manj umetnih gnojil, manj stroškov, manj vpliva na okolje.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije spremljajo trende ter testirajo tehnologije, ki jih razvijajo v Evropi in širše. Blaž Germšek vidi prihodnost kmetijstva tako, da bo kmet nekoč predvsem poslovni upravitelj kmetije, ne več toliko fizični delavec.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 38, 23. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana