Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Brez strahu, tveganje za zdravje boste gotovo zmanjšali, če se boste izogibali nakupu jagod zunaj sezone, če boste izbirali lokalno pridelane (uvožene so morali zaradi transporta verjetno dodatno tretirati), za še več gotovosti pa jejte le ekološke. Če imate možnost, si jih posadite doma. Za morebitno dodatno tolažbo: jagode so sadež, ki je poleg jabolk in solate najpogosteje pod inšpekcijskim nadzorom.

Absolutne varnosti ni, saj vsake jagode ne moremo pregledati – Zamrznjeno jagodičevje tvegano za nosečnice

Ugledna neodvisna ameriška organizacija EWG (Environmental Working Group), ki deluje že več kot dvajset let in združuje neodvisne raziskovalce, vsako leto izda poročilo o najbolj s pesticidi »umazani« zelenjavi in sadju. Jagode se na njihovih seznamih že nekaj let uvrščajo med najbolj s pesticidi obremenjene. Kako naj ne bomo v skrbeh?»Američani imajo na voljo večji in povsem drugačen izbor aktivnih snovi za tretiranje jagod, kot ga imamo v državah Evropske unije, v Sloveniji pa jih pridelovalci uporabljajo še manj kot največji pridelovalci jagod na jugu Evrope (Španija, Italija, Portugalska),« zatrdi Ivica Imperl, terenska kmetijska svetovalka iz Službe za varstvo rastlin Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Kmetijstvo

Škodljivi Mercosur, neoznačeni GSO in nepreverjeni pesticidi

Iz prakse pove, da se morajo naši pridelovalci zelo strogo držati evropske zakonodaje. »Glede registracije fitofarmacevtskih sredstev spada Slovenija v osrednjo cono, tako da smo primerljivi z državami, kot sta Avstrija in Nemčija. Vemo pa, da se v Evropi število dovoljenih aktivnih snovi z leti zmanjšuje, kar močno vpliva na ravnanje pridelovalcev, poleg tega tudi kupci čedalje bolj jasno zahtevajo in pričakujejo zdrave sadeže, brez ostankov pesticidov. Veliko novejših aktivnih snovi zoper bolezni in škodljivce temelji na koristnih organizmih oziroma snoveh iz narave, kot so glive, bakterije, koristne žuželke. Temu pravimo biotično varstvo in za ta način se odloča vse več slovenskih pridelovalcev. Tako je klasična raba fitofarmacevtskih sredstev v upadu.« 

So pa to večinoma preventivna sredstva in večina od njih zahteva večkratno tretiranje – če je torej kmet prej jagode škropil samo enkrat, mora zdaj zaradi bolj naravnih snovi to početi večkrat. Torej je zmotno sklepati več škropljenja – več strupa (velikokrat so to tudi sredstva za krepitev rastlin, ne nujno pesticidi).

Jagode v vrhu

Države EU spremljajo ostanke pesticidov v določenem naboru živil in posredujejo podatke Evropski agenciji za varnost hrane (ta jih obdela in javno objavi). Letno odvzamejo več kot 100.000 vzorcev različnih živil in jih testirajo na skoraj 200 različnih ostankov pesticidov. »Na podlagi teh podatkov lahko vidimo, v katerih živilih se pojavljajo ostanki pesticidov, in prav na jagodah jih pogosto najdemo večje število. Jagode so vedno v vrhu, kar je povezano tudi s tem, da so zelo občutljiv sadež in jih je težko skladiščiti ter prevažati do prodajnih mest. Kot ste opazili, so v trgovinah na voljo  vse leto – in gotovo so v sezoni manj obremenjene s pesticidi,« razlaga dr. Urška Blaznik s Centra za zdravstveno ekologijo NIJZ, ki zato svetuje, da jagode kupujemo le v sezoni. Praviloma imajo več ostankov pesticidov tudi tiste, ki prepotujejo daljšo pot, saj za to potrebujejo dodatno tretiranje, da se na policah ponujajo sijoče in rdeče. 

Sašo Švigelj

Nad mejno vrednostjo jagoda (še) ni strupena

 V zadnjem poročilu Evropske agencije za varnost hrane iz leta 2022 je največji delež vseh vzorcev jagod vseboval ostanek dveh pesticidov, osem odstotkov vzorcev jagod je imelo ostanke več kot šestih. Za teh osem odstotkov »izjemnih« primerkov niso navedli prodajnih mest – najdeni so bili na evropskem trgu (lahko tudi v Sloveniji). Sicer pa imamo glede ostankov pesticidov v živilih precej strogo zakonodajo, za jagode so dovoljeni samo nekateri, ne vseh zgoraj omenjenih 200.

»Za pesticide, ki imajo dovoljenje za uporabo pri pridelavi jagod, se upoštevajo tudi postavljene največje dovoljene vrednosti ostankov, kar pa ne pomeni, da je nad to vrednostjo jagoda strupena. Mejne vrednosti so postavljene tako, da pridelovalci pesticid uporabijo le toliko, da dosežejo želen namen. Temu pravimo dobra kmetijska praksa. Ne želim relativizirati problema, a zaskrbljenost ljudi, če je pesticid le zaznan v nekem sadju ali zelenjavi in če je pod mejno vrednostjo, je pretirana, saj je tako živilo varno za uporabo in je to pokazatelj dobre kmetijske prakse.«

Kako varni smo? 

Absolutne varnosti ni. Tu in tam vzniknejo afere, ko kak proizvajalec jagod uporabi sredstvo za zatiranje škodljivcev, ki ni namenjeno za to sadje, ali uporabi sredstvo, ki ni več dovoljeno na evropskem trgu. Blaznikova si tako ne upa trditi, da so slovenske jagode varnejše kot uvožene, bodo pa uvožene jagode za transport verjetno potrebovale dodatno sredstvo za zaščito, medtem ko za lokalne jagode to ni potrebno. Poudarja, da so za varnost jagod v naših trgovinah odgovorni pridelovalci. Nadzor sicer zagotavlja država in je relativno dober, a absolutne varnosti ni, saj ne more biti pregledana vsaka jagoda na trgu. So pa jagode poleg jabolk in solate zelo pogosto pod drobnogledom inšpekcij. »A nadzor ugotovi nepravilnosti z zamikom. O varnosti se odloča že mnogo prej, že pri oblikovanju seznamov dovoljenih pesticidov.« Če je za varno jagodo odgovoren pridelovalec, se mu torej ne splača goljufati? »Na dolgi rok zagotovo ne.«

Koktajl pesticidov

Nevladniki posebej opozarjajo na zanemarjanje vpliva koktajla pesticidov, ki jih zaužijemo. »To je zahtevna naloga, saj presoja varnosti temelji na tem, kaj kemikalija povzroči v telesu. V jagodi imate lahko štiri pesticide, ki pripadajo povsem različnim kemijskim skupinam in se, če poenostavim, v vašem telesu sploh ne bodo srečale. Po drugem scenariju pa je mogoče, da vse štiri kemikalije skupaj učinek na organizem še okrepijo, česar se najbolj bojimo. Tretji scenarij: dve kemikaliji učinkujeta skupaj, drugi dve pa omilita njun učinek. Ne drži, da je ta vidik zanemarjen, na tem področju se veliko dela, že veliko je bilo storjenega, ni pa preprosto. Tudi niso samo pesticidi tisti, ki, na primer, vplivajo na delovanje naše ščitnice, ampak tudi druge kemikalije iz okolja, zato si v zadnjem času pri ocenjevanju realne izpostavljenosti mešanicam kemikalij pomagamo s podatki humanega biomonitoringa. To pomeni, da v različnih človeških tkivih spremljamo izpostavljenost kemikalijam in iz tega sklepamo o tveganju za zdravje. Če so ugotovljeni vzajemni učinki skupin pesticidov, se znižujejo mejne vrednosti ali se celo prepove uporaba.«

Vrt

Andska jagoda: eksotični plodovi z okusom po ananasu in kosmulji

To se zaradi vedno več informacij o kemikalijah tudi ves čas dogaja. Nekateri pesticidi, ki so jih uporabljali pred desetimi leti, so danes prepovedani. »Idealno bi seveda bilo, da bi pridelovali hrano brez teh sredstev, ampak žal postaja pridelava čedalje zahtevnejša. Kmetje so na prvi bojni liniji podnebnih razmer. Morda v prihodnosti kemikalije ne bodo edina možna pot, raziskujejo se še uporaba mikroorganizmov v tleh, žlahtnjenje in genski inženiring, slednjemu pa slovenska javnost ni naklonjena.«

Trenutno dovoljeni pesticidi ob pravilni uporabi ne pomenijo tveganja za naše zdravje. Glede na dosedanje izkušnje pa lahko precej realno pristavimo: za zdaj še ne.

Zamrznjeno jagodičevje z virusom

Zamrznjene jagode so poseben problem, saj je bilo v Evropi ugotovljenih kar nekaj okužb z virusom hepatitisa A, ki ga zamrzovanje ne uniči. Na jagodičevje je prišel iz vode za zalivanje. To bo v prihodnosti še velik problem, saj vsi polj ne morejo zalivati s pitno vodo. In ker jagod in še posebej malin ter robid ne morete zelo učinkovito oprati, lahko virus, če so bile zalite z onesnaženo vodo, ostane v sadju. Zato zamrznjeno jagodičevje nosečnicam odsvetujejo.

Soda bikarbona?

Raztopljena soda bikarbona v vodi ne bo odpravila pesticidov, saj so nekateri v sadežu. Z običajnim pranjem z vodo s sadja odstranimo tretjino ostankov pesticidov. 

Shutterstock

Lepa (in poceni) španska jagoda?

Pridelovalka jagod Veronika Bolcar je za Štajerski tednik povedala, da cene za kilogram jagod ne morejo spustiti pod 10 evrov. Za jagode potrebujejo nežno roko, tako pri vzgoji kot pri obiranju. S pobiranjem začenjajo že ob petih zjutraj, saj če bi jagodo odtrgali sredi dneva, začne gniti na mestu, kjer si jo stisnil. Tako Bolcar ne more razumeti ponudbe jagod iz Španije, Italije idr., ki imajo za sabo stotine kilometrov, a obdržijo takšen sijaj.

Nizozemska: brez pesticidov le ekološke

PAN Europe (Pesticide Action Network Europe) je evropska nevladna organizacija, ki se ukvarja z varovanjem zdravja ljudi, okolja in trajnostnega kmetijstva. Njen glavni cilj je zmanjšanje uporabe nevarnih pesticidov, zato pogosto sodeluje pri analizah vpliva pesticidov na zdravje in naravo ter izdaja več poročil. Tako v svojem poročilu iz februarja 2024 prav jagode (sledijo breskve in marelice) izpostavljajo kot enega najbolj obremenjenih sadežev s pesticidi PFAS. S to kratico označujemo veliko skupino umetno izdelanih kemikalij, ki se uporabljajo za ustvarjanje odpornosti proti vodi, maščobi, madežem, vročini.

V naravi se razgrajujejo izjemno počasi in se lahko kopičijo v vodi, zemlji, človeškem telesu, živalih in hrani. Največ sadja z ostanki pesticidov je bilo vzgojenega na Nizozemskem, v Belgiji, sledijo Avstrija, Španija in Portugalska. PAN Nizozemska je leta 2024 testiral jagode iz nizozemskih supermarketov: 92 odstotkov konvencionalno pridelanih jagod je vsebovalo pesticide, 69 odstotkov jih je vsebovalo pesticide PFAS, edine brez zaznanih ostankov pesticidov so bile ekološke jagode.

Ducat umazanih

Ameriška organizacija EWG vsako leto razglasi seznam najbolj s pesticidi kontaminiranega sadja in zelenjave. Tole je najnovejši seznam najbolj umazanih v Ameriki:

1.     špinača

2.     ohrovt

3.     jagode

4.     grozdje

5.     nektarine

6.     breskve

7.     češnje

8.     jabolka

9.     robide

10. hruške

11.  krompir

revija Jana