Profimedia

Večji del od skoraj 1.400 let, kolikor je minilo od naselitve naših prednikov v tem prostoru, smo se Slovenci in Slovenke marljivo ukvarjali s kmetijstvom. Korenine Slovenije ostajajo kmečke, agronomski sektor pa je v teh negotovih časih strateško pomemben za samooskrbo naroda s hrano. A domače, zlasti ekološke kmetije čedalje težje držijo korak z globalno konkurenco prehranskih korporacij – sedaj pa Evropska unija s škodljivimi predpisi zadaja nove udarce slovenskemu trajnostnemu kmetijstvu.

Mednarodni sporazum med EU in državami članicami južnoameriškega skupnega trga Mercosur (Argentino, Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem), ki je tik pred ratifikacijo, bo bistveno zmanjšal ali pa kar odpravil približno 90 odstotkov carin med obema blokoma. Omenjene države že sedaj v Evropo izvozijo veliko poceni hrane – zlasti soje in govejega mesa, po novem pa bodo to lahko počele tako rekoč brez izvoznih stroškov. To pomeni, da bi lahko v prihodnjih letih na evropski in s tem tudi slovenski trg prihajale še večje količine živil iz Južne Amerike; po nekaterih ocenah naj bi se evropski uvoz živil iz držav Mercosourja povečal za 90.000 ton letno. To je glede na celotno letno porabo hrane v EU sicer malo, toda naša država in naši kmetje so zaradi specifičnega položaja ranljivi za vsako sapico z druge strani velike luže.

Shutterstock

Ob tem je ta hrana nemalokrat pridelana z metodami, ki so milo rečeno sporne, zaradi česar sporazumu z Južnoameričani nasprotujejo kmetijske organizacije po vsej Evropi. Konec novembra so predstavniki Irske kmetijske zbornice (IFA) skupaj z novinarji časnika Irish Farmers Journal objavili izsledke preiskave, s katero so v Braziliji preverjali, v kolikšni meri se tamkajšnji kmetje in živilski predelovalci držijo standardov, po katerih morajo delovati kmetje v EU. Ugotovili so, da so antibiotiki in hormonski pripravki, ki bi morali biti dosegljivi samo na recept, na voljo v prosti prodaji v številnih kmetijskih trgovinah, brazilski kmetje pa z njimi veselo pitajo svoje govedo in prašiče – medtem ko so v Evropi hvala bogu strogo regulirani, če ne že prepovedani. »Evropska komisija ne sme prezreti, kar se dogaja v Braziliji z vidika zlorab živalskih zdravil in pomanjkanja sledljivosti. Zato mora odstopiti od sporazuma z Mercosourjem,« je ob objavi preiskave poudaril predsednik IFA Francie Gorman.

Strupi in »strupi«

Pogodba med EU in Južnoameričani ima sicer več varovalk, po katerih bi se kvote uvoženih živil takoj zamrznile, če bi prišlo do večjih negativnih vplivov na evropsko kmetijsko in živilsko industrijo. Kljub temu ni dvoma, da bi s sprejetjem sporazuma z državami Mercosourja na police trgovin po vsej EU zagotovo prišlo še več mesa, ki vsebuje snovi, potencialno škodljive za zdravje potrošnikov. Podobno je z drugimi živili; Brazilija je največja svetovna izvoznica soje, pri čemer so po poročanju agencije Reuters kar 98 odstotkov pridelka gensko spremenjene rastline, umetno prilagojene na uporabo velikih količin herbicidov. Podobno velja za preostale članice Mercosourja, kar je posebej skrb zbujajoče v kontekstu drugih velikih sprememb na področju prehranske industrije, ki jih pripravlja Evropska unija.

Profimedia

Prva je opustitev označevanja kategorij živil, pridobljenih iz surovin, ki so bile podvržene tehnikam genske manipulacije. Gre za rastline, pridobljene iz semen, ki so jim DNK spremenili z novimi genskimi tehnikami (NGT). Če genski material teh rastlin ni bil križan z materialom drugih vrst in če so bile obdelane z manj kot 20 genskimi manipulacijami, bodo v deklaracijah izenačene z običajnimi rastlinami.

Čeprav dolgoročni učinki uživanja živil iz tako spremenjenega mesa in rastlin še niso raziskani, je Evropska komisija že odločila, da teh živil ni treba več posebej označevati kot pridobljena z gensko spremenjenimi mehanizmi. Ob tem pa je pred nekaj dnevi predstavila osnutek zakonodaje, po kateri bi pesticide, s katerimi veliki pridelovalci na veliko škropijo svoje poljščine, oprostila rednih preverjanj škodljivosti. Kar pomeni, da bi lahko strupi po začetni odobritvi ostali v uporabi v kmetijstvu za vse večne čase – tudi če bi znanstveni napredek na neki točki nedvoumno dokazal, da škodujejo okolju in zdravju ljudi.

Jure Kljajić

Mercosour je pisan na kožo veliki industriji

Zaradi vsega tega obstaja resna bojazen, da bi Bruselj evropsko agroživilsko industrijo prepustil na milost in nemilost nelojalni konkurenci, ki deluje po drugačnih, bistveno nižjih standardih. Za potrošnike pa bi se bistveno znižala kakovost hrane. Vse to so razlogi, da sporazumu z Mercosourjem nasprotujejo kmetijska in okoljevarstvena združenja po vsej celini. Tudi v Sloveniji. »Vsak hladilnik poceni mesa, ki pride iz Evrope v Slovenijo, zruši slovenski trg. Enako bo vsaka ladja prehranskih izdelkov iz Južne Amerike porušila evropski trg – tudi če bodo količine omejene. Ne glede na vse varovalke bo prišlo do znižanja cen na evropskem trgu,« je poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek.

Slovensko kmetijstvo je namreč v veliki meri neodporno tudi proti majhnemu povečanju uvoza hrane iz Južne Amerike. Ker je naše kmetijstvo razdrobljeno na majhne pridelovalce, zavezane visokim okoljevarstvenim in zdravstvenim standardom ter z visokimi proizvodnimi stroški, že sedaj ni globalno konkurenčno, temveč ga pri življenju držijo predvsem državne subvencije. Če pa bi se naš trg dokončno odprl za poceni robo iz Južne Amerike, tudi subvencije ne bi mogle preprečiti propada marsikatere kmetije, zlasti ekološke.

Slednjih imamo že sedaj premalo, saj površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, predstavljajo komaj 12 odstotkov vseh kmetijskih površin v Sloveniji – medtem ko je (ironično) evropski cilj 25 odstotkov do leta 2030. »Podpis sporazuma med EU in Mercosourjem bo koristil le veliki agroživilski industriji, škodoval pa bo družinskim in malim kmetom na obeh straneh Atlantika,« so v protestni izjavi zapisali slovenski ekologi iz društva Focus.

Profimedia

Nasploh je slovenska agroživilska industrija premajhna in prešibka za naše potrebe; posledično je več kot 80 odstotkov hrane na policah trgovin uvožene. A kot vse kaže, se bodo škodljivi trendi še stopnjevali. Namesto da bi ščitili domače trajnostne kmete kot dediče slovenske kmetijske tradicije, predvsem pa kot oskrbovalce naroda s hrano, in jim zagotavljali pogoje za udeležbo na domačem trgu, se namreč naši odločevalci uklanjajo volji Evropske komisije in lobistov velikih korporacij, ki vplivajo nanjo.

Na začetku novembra je slovenska vlada, ne meneč se za svarila stroke in civilne družbe, tudi uradno podprla sklenitev sporazuma med EU in Mercosourjem – za razliko od vlad Italije in Francije, ki sta že napovedali, da bosta skušali z vsemi sredstvi preprečiti ratifikacijo škodljivega dogovora z Južnoameričani. Mimogrede, sprostitev omejitev glede pesticidov in gensko spremenjenih organizmov očitno ne moti nikogar razen vedno budnih okoljevarstvenikov.

Objavljeno v reviji Jana, št. 51, 23. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana