Shutterstock

»Zdrava kmečka pamet lahko nadomesti skoraj vsak nivo izobrazbe, vendar noben nivo izobrazbe ne more nadomestiti zdrave kmečke pameti,« je zapisal Arthur Schopenhauer, eden najpomembnejših filozofov 19. stoletja. Njegovo misel velikokrat ponavljamo tudi v sodobnosti, žal tudi v tako z zakoni in predpisi zakoličeni dejavnosti, kot je sodstvo. Kjer bi moralo biti vse jasno. A kako je s tem, vemo. Zaupanje v pravosodje ni na prav visoki ravni, čeprav se je višja sodnica in predsednica sodniškega društva dr. Vesna Bergant v nedavnem kritičnem zapisu pohvalila, da je vseeno nekoliko višje, kot je bilo. Primer, ki se je te dni končal, žal potrjuje nesmisle, ki se dogajajo in včasih trajajo dolga leta.  

Zgodilo se je tole: pred tremi leti je Dars poslal vozniku kazen 600 evrov, češ da je po avtocesti v bližini Ljubljane vozil brez veljavne vinjete. Voznikova odvetnica je na sodišče v Kamniku vložila zahtevo za sodno varstvo, saj je voznik vinjeto imel, vendar je prodajalka na bencinskem servisu napačno vpisala podatke. Pred LJ je namreč vpisala še V, voznik, ki je potrdilo o vinjeti pregledal, je zmotno mislil, da V pomeni vinjeto. Tu je torej nastopil trenutek za zdravo pamet (če ne že prej, zakaj je sploh treba na sodišče?) – skratka, osnovni zahtevi, da je pač treba plačati vožnjo po avtocesti, je bilo zadoščeno. Če Darsove naprave zaradi ene odvečne črke napačno beležijo vinjeto, jo pač s svojo množico uradnikov pri nekem okencu lahko popravijo. Ampak ne – uradniki napišejo kazen, ki je petkratnik vinjete, čeprav je bila plačana, le ena črka ne ustreza. Razumete filozofa z začetka tega besedila? Razumeli ga niso niti na kamniškem sodišču, saj so razsodili, da je voznik kriv, so mu pa namesto globe izrekli opomin in ga oprostili sodne takse (odvetnico je pa le moral plačati). Zadovoljen pa ni bil, ker je primer krivičen in butast, da bolj ne bi mogel biti, zato se je pritožil na višje sodišče, in to je razsodilo enako kot kamniško. Potem se je razhudila vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin in na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlagala je, da se postopek zoper voznika ustavi, in sodišče je to tudi storilo, saj je, kot izhaja iz dolge obrazložitve, voznik vinjeto plačal, napake pa ni zagrešil sam. Dovolila bi si pripombo, da bi do enake ugotovitve nedvomno prišel tudi vratar na (kateremkoli) sodišču, če bi ga kdo vprašal za mnenje. Zdrava pamet pač.

Za koliko takšnih primerov, ki vzbujajo v državljanih skrb in strah, vemo, pa jih ni nihče iz pravosodja analiziral, pojasnil – in popravil? Recimo, dva brata, ki sta se v miru sporazumela o dediščini, sta pri urejanju dokumentov ugotovila, da je sodna uradnica vpisala napačne številke parcel. A tega sodišče ni hotelo popraviti, češ da sta kriva, ker tega nista ugotovila in se pravočasno (v štirinajstih dneh) pritožila. Uradnica ni bila kriva, ker ima očitno pravico do napak. Na koncu sta brata drug drugemu prodajala parcele, da sta uredila lastništvo, država pa je pobrala davek. Da ne govorimo o ženski, ki je občanki iz denarnice ukradla 50 evrov (je morda pomemben podatek, da je Rominja?), zadeva je bila kvalificirana za veliko in drzno tatvino in pred dnevi je dobila devet mesecev zapora. Za 50 evrov! Kaj si misli ljudstvo o ljudeh, tudi kakšen politik je vmes, ki so pokradli milijone, pa so spretni odvetniki privedli proces do zastaranja – sodstvo pa takšne manevre očitno dopušča?  

Zelo me zanima, ali se dogaja kakšna revizija primera treh zarubljenih otrok, država jim je morala po sodbi ESČP plačati 37.000 evrov odškodnine. Pristranska sodnica se je umaknila v pokoj, predsednik sodišča, ki ji je mimo sodnega reda dodelil to zadevo, je še zmeraj na svojem položaju, čeprav je sodni svet »zaznal« nepravilnosti. Hm. Se je zaupanje v sodstvo čisto zares nekoliko povečalo?

Pred dnevi sem kupila letno vinjeto, seveda sem jo skrbno pregledala in ugotovila, da je prodajalka izpustila črtico med številkami na registrski tablici. Tako je prav, je rekla. Bomo videli.

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 33, 19. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana