Mateja J. Potočnik

»Od nekdaj sem zelo radovedna. Zanimalo me je, zakaj ljudje počnejo, kar počnejo. Kaj jih žene, navdihuje, razveseljuje. Zato sem se odločila za študij etnologije in kulturne antropologije. Iskala sem nekaj med psihologijo, zgodovino, umetnostno zgodovino in sociologijo. Usmerila sem se v aplikativno antropologijo, gerontološko smer. Vse študijsko obdobje sem proučevala starejše, najsi bo v mestu ali na deželi,« svojo študijsko pot opisala 44-letna Monika Šparl iz Stične pri Ivančni Gorici, vodja Centra aktivnosti Fužine (CAF), ki domuje pod streho Doma starejših občanov Fužine.

Lepota

Janina preobrazba: Natalija iz Sibirije v Slovenijo

Osnovni namen CAF je celostna podpora starejšim z lokalnega območja pri ohranjanju zdravja in aktivnega življenjskega sloga po upokojitvi. V njem se vsak dan prepletajo ustvarjalnost, gibanje, učenje in druženje.

##PAIDBREAK##

Program vključuje tečaje tujih jezikov, vodene športne aktivnosti, plesne delavnice, ustvarjalne in  kulturne programe, spodbujanje digitalne pismenosti ipd. Dejavnosti so zasnovane tako, da krepijo kognitivne sposobnosti, telesno pripravljenost in socialno vključenost udeležencev. Izrednega pomena je družabni vidik, saj  redni stiki z vrstniki zmanjšujejo občutek osamljenosti in spodbujajo občutek pripadnosti skupnosti. CAF je tako varno okolje, v katerem ljudje krepijo občutek lastne vrednosti in samostojnosti. Monika pa je tista, ki CAF-u  daje ritem, red in toplino.

»Že kot deklica sem bila pogosto v domu, kjer so potekali prireditve, glasbeni in plesni nastopi ter ustvarjalne delavnice. Namesto da bi bila omejena le na druženje z vrstniki, sem rasla ob starejših ljudeh, poslušala njihove zgodbe in se učila sobivanja različnih generacij. To me je zaznamovalo in mi dalo globoko razumevanje, kako pomembno je delo s starejšimi – in kako veliko odgovornost prinaša,« je povedala Monika in dodala, da je pod njenim vodstvom CAF postal prepoznaven po bogatem naboru dejavnosti, številnih projektih ter medgeneracijskem povezovanju. Posebno mesto ima muzikal Nune pojejo, v katerem sodelujejo mladi upokojenci; s svojo energijo, humorjem in življenjskim zagonom gostujejo po vsej Sloveniji. Projekt je naletel na izjemen odziv, saj dokazuje, da ustvarjalnost, pogum in veselje do nastopanja nimajo starostnih omejitev – in da starejši na odru blestijo z enako močjo kot kdorkoli drug.

»Vesela in zadovoljna sem, kadar lahko pomagam. V dejavnosti in projekte CAF-a vlagam ogromno časa, idej in osebne energije – in to člani zelo čutijo. Želim jim ponuditi prostor, kjer ljudje osebnostno rasejo, skrbijo za svoje počutje in ohranjajo občutek smisla,« je povedala simpatična Dolenjka, ki prisega na to, da v življenju res nikoli ni prepozno, da se lotimo česa novega. In da starost ni konec poti, temveč lahko postane začetek novega, ustvarjalnega poglavja. Enako srčno kot starostnikom se Monika posveča tudi svojim domačim: možu in sinovoma.

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja

»Zase in za svojo dušo najbolj skrbim s potovanji. Zelo rada potujem. Če bi lahko, bi samo potovala. Mislim, da bi bila sposobna vse življenje živeti v kombiju. Nad potovanji sta me navdušila starša, vso Evropo smo prepotovali z avtom in šotorom. Zdaj gremo naokoli s kombijem. Frizerja pa obiskujem redko. Trikrat na leto mi naredi pramene, želela sem se tudi zabriti na eni strani, pa mi ni uresničil želje. Dejal je, da na moj značaj bi šlo, na lase pa ne,« je frizerju priznala simpatična Monika. Dogovorila sta se za modno in praktično pričesko, ki si jo bo z lahkoto sama uredila.

Mojstrica ličenja Manca Maselj pa jo je z nekaj potezami s čopičem v hipu pomladila in spremenila v elegantno mlado damo. Najprej ji je popravila obrvi, nato pa osenčila veke z vijolično; ta se je lepo ujela z rdečo šminko na ustih. Lica so pomladno zasijala v nežni rožnati.

revija Jana