revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nočni nujni polet v bolnišnico. Vetrobransko steklo helikopterja nenadoma zadene močan zelen blisk. V nekaj trenutkih se pilotska kabina obarva zeleno, svetloba se razlije po steklu in instrumentih, pred očmi posadke pa ostanejo svetle lise, podobne tistim po močnem fotografskem blisku. Instrumenti sicer delujejo normalno, motorji brnijo naprej, toda pilot za nekaj dragocenih sekund izgubi del nočnega vida in kontrasta, ki ga pri letenju potrebuje bolj kot karkoli drugega. V zadnjih letih smo o nevarnem »ciljanju« helikopterja z laserjem brali že večkrat. Kdo se igra z življenji in kakšne naprave so to, da lahko delujejo tako rekoč kot orožje?

Odgovor je praviloma zelo banalen. Objestneži, najverjetneje otroci ali mladina. Napravica pa ne nujno večja od majhne žepne svetilke. Kupi jo lahko vsakdo. Denimo jaz pred leti na hrvaški obali, kjer so prodajali laserje različnih barv z nastavki, s katerimi lahko na tla ali strop rišeš zvezdice, pikice in še osem drugih vzorcev. Še vrtijo se, da vzorčki prav lepo plešejo. Tanki snop je segal več kot sto metrov daleč, zelena pika je bila natančno vidna na otočku preko zaliva. Cena 30 evrov. Prodajalec je sicer na hitro omenil, da naj si ne svetimo ravno v oči z njim, sicer pa je čisto nenevaren. Kako zelo, sem ugotovila, ko mi je otrok z druge strani sobe za delček sekunde posvetil v oko. Nekaj ur sem videla samo meglo. Potem je laser romal v predal, s strogo prepovedjo uporabe.

Tehnologija

Globoki ponaredki so orožje proti ženskam

Kaj pravi zakonodaja

Slovenija posebnega zakona o laserskih igračah nima, veljajo pa evropski predpisi in standardi, ki veljajo tudi pri nas. Najpomembnejši je standard EN 60825, ki določa razrede laserjev in njihove varnostne zahteve. Poleg tega evropska zakonodaja posebej ureja izdelke, namenjene otrokom, zato so pravila za laserske igrače še precej strožja kot za običajne kazalnike. Prav lani so se pravila za potrošniške laserske kazalnike v Evropski uniji še dodatno zaostrila. Za običajne uporabnike so predvideni predvsem laserji razreda 1 in 2, pri izdelkih za otroke pa je meja še nižja. Evropska pravila zahtevajo, da laser tudi ob namerni dolgotrajni izpostavljenosti ne sme poškodovati oči ali kože. V praksi to pomeni, da mora biti laserska igrača razreda 1.

Laserji so namreč po jakosti razdeljeni v več razredov. V razredu 1 so najvarnejši izdelki. Sem sodijo laserski projektorji zvezdnega neba, optični pogoni in večina otroških izdelkov. Takšni laserji so zasnovani tako, da si ne bi poškodovali oči, tudi če bi gledali direktno vanje, česar sicer ne priporočamo.

Razred 2 zajema večino klasičnih kazalnikov. Gre za vidne laserje z močjo do enega milivata. Njihova varnost temelji na refleksu mežikanja. Če človek po nesreči pogleda v žarek, običajno zapre oči ali odvrne pogled, še preden bi prišlo do poškodbe. Prav v ta razred spada večina kazalnikov.

Razred 3R sega približno do petih milivatov. Neposreden pogled v žarek je že lahko nevaren, zeleni primerki pa lahko povzročijo močno bleščanje pilotom tudi na več kilometrov razdalje.

V razredu 3B so laserji od pet do petsto milivatov. Tukaj se svet igrač in predstavitev konča. Neposreden pogled v tak žarek lahko povzroči trajno poškodbo mrežnice v zelo kratkem času.

V razredu 4 pa je vse, kar presega pol vata moči. To so že industrijski, raziskovalni ali medicinski laserji, ki lahko režejo materiale, vžigajo površine in poškodujejo oči praktično takoj.

revija Jana

Na spletu se dobi vse

Če bi sodili po evropski zakonodaji, bi pričakovali, da bo ponudba močnih laserjev strogo omejena. V resnici ni tako. V spletnih trgovinah lahko brez težav kupimo zelene ali modre laserje z oznakami sto, petsto ali celo tisoč milivatov. Prodajajo se pod imeni astronomski laser, raziskovalni modul ali svetlobni projektor. Že s tem, ko niso oglaševani kot kazalniki, se prodajalci izognejo delu omejitev. V slovenskih fizičnih trgovinah tega seveda ni. Prevladujejo kazalniki razreda 2, projektorji zvezdnega neba in različne dekorativne svetilke.

Proizvajalci se omejitvam pogosto izognejo z namensko goljufijo. Preprosto napišejo, da je laser manj močan, kot v resnici je. Na embalaži piše manj kot en milivat in razred 2, v notranjosti pa se skriva desetkrat močnejši laser. Ameriški Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je pri naključnem testiranju 122 komercialnih laserskih kazalnikov ugotovil, da je kar 90 odstotkov zelenih in 44 odstotkov rdečih laserjev presegalo dovoljene meje. Več kot polovica vseh testiranih naprav je presegala dovoljene vrednosti za najmanj dvakrat.

V posameznih primerih so bile razlike še precej večje. V eni od raziskav je bil zeleni laser z oznako »class 2, manj kot 1 mW« v resnici močan kar 127 mW, torej približno 127-krat močnejši od deklarirane vrednosti. Tudi evropski laboratoriji in tržni inšpektorji so v zadnjih letih večkrat odkrili izdelke, pri katerih so dejanske meritve pokazale precej višje vrednosti od deklariranih. Posebej pogosto se to dogaja pri poceni zelenih in modrih kazalnikih iz spletnih trgovin.

Prodaja je pač boljša, če je žarek viden, če ponoči sveti kot svetlobni meč ali če pika na oddaljeni stavbi sveti kot avtomobilski žaromet. Tak učinek pa običajno zahteva precej več moči od tiste, ki jo dovoljujejo pravila za običajne kazalnike.

Močnejši ni nujno dražji

Marsikdo bi pričakoval, da mora biti desetkrat močnejši laser tudi desetkrat dražji. A v resnici je razlika v proizvodni ceni presenetljivo majhna. Pri sodobnih diodnih laserjih razlika med enim in desetimi milivati pomeni le nekoliko drugačno nastavitev ali izbiro diode, ki proizvajalca stane le nekaj dodatnih centov. Ohišje, baterija, embalaža in transport pogosto stanejo več kot sam laserski element. Zato se nekaterim proizvajalcem bolj splača izdelati en sam močnejši model in ga prodajati pod oznako šibkejšega laserja, kot pa vzdrževati več različnih proizvodnih linij.

Čedalje več poškodb pri otrocih

Tudi očesni zdravniki čedalje pogosteje opozarjajo, da laserji niso nedolžna igrača. Pogled v lasersko igračo sicer malčku ne povzroči poškodb, močnejši laserji pa lahko v delčku sekunde poškodujejo najobčutljivejši del očesa – rumeno pego oziroma makulo na mrežnici, ki skrbi za oster centralni vid. Posledice so lahko zamegljen vid, temna lisa v središču vidnega polja ali trajno zmanjšana vidna ostrina. V zadnjih letih oftalmologi po svetu poročajo o čedalje več primerih takšnih poškodb pri otrocih in mladostnikih, predvsem zaradi poceni in premočnih laserskih kazalnikov, kupljenih na spletu. Tudi slovenski oftalmologi opozarjajo, da se s podobnimi poškodbami srečujejo čedalje pogosteje, čeprav natančne statistike ne vodijo. Otroško oko je glede tega še posebej ranljivo, saj otroci pogosto iz radovednosti dlje časa gledajo neposredno v žarek ali z njim osvetljujejo drug drugega. Če kupujete laser, zato preverite certifikat proizvajalca. Še pametneje pa se je takšni igrači povsem izogniti.

Kako prepoznati premočan laser?

-         Podnevi je žarek jasno viden.

-         Ponoči je skozi ves prostor vidna svetla črta med napravo in steno.

-         Če laser lahko prižge vžigalico, zažge papir ali topi temno plastiko, gre že za razred 3B ali celo 4.

-         Če uporablja velike litij-ionske baterije tipa 18650, je velika verjetnost, da to ni več običajen kazalnik.

Zeleni laserji (okoli 532 nm) so za človeško oko daleč najsvetlejši. Ker smo za zeleno svetlobo najobčutljivejši, je 5 mW zeleni laser videti večkrat svetlejši od enako močnega rdečega laserja. Zaradi tega so zeleni laserji posebej problematični za pilote, saj povzročijo več bleščanja in motenj vida na večjih razdaljah.

Rdeči laserji (okoli 630–650 nm) so pri isti moči videti manj svetli, kar pa ne pomeni, da si z njimi lahko svetimo v oči.

Modri laserji (okoli 445–470 nm) so pogosto izdelani z višjimi močmi kot običajni kazalniki. Čeprav se pri enaki moči na pogled ne zdijo tako svetli kot zeleni, lahko zaradi velike dejanske moči hitro poškodujejo mrežnico.

revija Jana