Pretresljiva zgodba Alena Muhića, otroka vojnega posilstva
Rojen iz vojnega posilstva, zavrnjen, a ljubljen pri posvojiteljih. Alen Muhić danes daje glas vsem nevidnim otrokom.
Alen Muhić iz Goražda se je pred dvaintridesetimi leti sredi vojne vihre rodil v tamkajšnji vojni bolnišnici kot otrok vojnega posilstva. Njegovega prihoda na svet se ni nihče razveselil, nihče ga ni ljubeče stisnil v naročje, travmatizirana mama ga je zapustila, še pogledala ga ni. Zanj je skrbelo osebje v bolnišnici, nebogljeni deček pa je ogrel srce tamkajšnjemu hišniku Muharemu Muhiću; dečka je vodil domov k ženi Adeviji in dvema hčerama, da se je osebje v bolnišnici malo razbremenilo. Na koncu sta z ženo dečka vzljubila še bolj, kot bi bil njun, in ga posvojila. Ko je Alen izvedel resnico o svojem spočetju, se je začela njegova borba za vse nevidne otroke, kot strokovnjaki imenujejo otroke s podobno ali enako usodo, kot je njegova. V njihovem in svojem imenu je te dni izdal avtobiografijo Ja sam Alen.
»Knjigo sem pravzaprav pisal dolga leta, to so bile zgodbe mojega življenja, ki sem jih želel zadržati zase, v svoji zbirki,« je povedal dan pred veliko promocijo v Goraždu, kamor so se napovedali poleg domačih gostje iz Avstralije, Amerike in vseh sosednjih balkanskih držav. »Po tridesetih letih smo, kot kaže, začeli pometati s predsodki enih do drugih in si izkazovati podporo.« Zaupal nam je, da je nekoliko živčen pred dogodkom, da si je napisal govor, ki pa bo gotovo ostal neprebran, ker ga bodo čustva ponesla po svoje. Kako tudi ne, njegova zgodba je ena najpretresljivejših bosansko-hercegovskih, pa kljub temu najfascinantnejših v vseh pogledih.
»Grobo verzijo knjige, ki je težka in zelo čustvena, sem poslal v branje prijateljema v Sarajevu.« Nad njo sta bila pretresena in navdušena, in čeprav je ni nikoli želel objaviti, sta mu svetovala, da bi lahko marsikomu pomagala. Danes pravi, da je darilo vsem, ki se počutijo nevidni, za otroke, rojene iz posilstev med vojno, in njihove mame, ki so preživele največje mučenje in travmo, v pomoč pa bo gotovo tudi psihologom in zdravstvenim ustanovam, ki se ukvarjajo z ljudmi s takimi travmami.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 28, 15. julij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
