Shutterstock

Tekst: LANA ŠIMENC

Za začetek iz svoje prehrane izključimo živila, ki nam v tem trenutku bolj škodijo, kot koristijo. V tednu pojejte vsaj trideset različnih živil!

Tradicionalna kitajska medicina (TKM) energijske spremembe v telesu podrobno opisuje upoštevaje naravne ritme gibanja vitalne energije či. Jeseni prevladujejo povsem drugačne vitalne energije kot spomladi. Gibanje čija v naravi in naših telesih se sedaj postopno obrača navznoter, pove sogovornik.

»Tekočine se umikajo iz telesa ter se gostijo in pogrezajo v notranjost tkiv, prav tako se izsušujejo koža in sluznice, ki so zaradi tega pogosteje nagnjene k vnetju. Po teoriji TKM so pljuča organ, ki jeseni najizraziteje vpliva na splošno počutje. Obenem pa veljajo za 'skladišče sluzi', kar je ob izsušenih sluznicah dodaten obremenilni dejavnik. To predvsem velja za pljučne bolnike in tiste, ki plitvo dihajo. Zaradi začetka kurilne sezone so pljuča jeseni ob vdihovanju drobnih delcev iz onesnaženega ozračja tudi najbolj izpostavljena škodljivim vplivom in kužnim dejavnikom, ki se hitro naselijo na izsušene in imunsko manj dejavne migetalke na celicah dihalnih poti. Te so odgovorne za čiščenje in odstranjevanje nesnage iz dihalnih poti navzven.«

Nasveti

Zakladnica nasvetov: Mala šola razstrupljanja

Osebni arhiv

Najboljša jesenska dieta

Telesu sedaj najbolj pomagamo pri razstrupljanju, če zmanjšamo vnos mlečnih, sladkih, gostih in mastnih živil, ki v telesu ustvarjajo veliko sluzi ter povzročajo oksidativni stres v slabše predihanih in manj prekrvljenih tkivih. Odpovejmo se predelani in hitro pripravljeni hrani s presežkom soli, ojačevalcem okusa, sladkorju in maščobnim kislinam omega 6. Priporočljiva je raznovrstna sezonska hrana, v tednu pojejte vsaj trideset različnih živil. Žita naj ne presegajo 1/3 posameznega obroka. Izbirajte čim raznovrstnejša: oves, proseno kašo, rjavi riž, koruzni zdrob, ječmen in ajdovo kašo. Dobro je omejiti umetna sladila, gostila in poper, svetuje sogovornik.

Koristne začimbe, ki grejejo

V hladnejših mesecih so zelo koristne začimbe, ki grejejo: kurkuma, hren, muškatni orešček, klinčki, ingver, cimet, kardamom, majaron in timijan. Uporabljajte minimalno kisa in gorčice, ki izsušujeta sluznice, ter bodite zmerni s soljo. Kis lahko nadomestite z limono z malo olivnega, sezamovega ali drugega hladno stiskanega olja. Ne segrevajte maščob, dodajajte jih že kuhanim jedem.

Zajtrkujte čim bolj tekoča živila s čijinimi semeni, lanom in konopljo. Redno pijte tople napitke in večerjajte od tri do štiri ure pred spanjem. Sedemdeset odstotkov dnevnega vnosa hrane naj ima visoko vsebnost vode, trideset odstotkov pa naj bo čvrste hrane (priloge iz sestavljenih ogljikovih hidratov in živila, bogata z beljakovinami). Zelenjava, sadje, žita in oreški vsebujejo encime ter so sestavljeni iz približno 70 odstotkov vode. Ti encimi so aktivni le do 54 °C in se zato s kuhanjem uničijo.

Zdravje

Razstrupljevalno kosilo strokovnjakinje za post

Shutterstock

Ogljikove hidrate in beljakovine uživajmo ločeno

Dovoljeno je kombinirati ogljikove hidrate z zelenjavo (z izjemo stročnic) in s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, beljakovine z zelenjavo in drugimi beljakovinami, zelenjavo z beljakovinami in drugo zelenjavo.

Ogljikovi hidrati se prebavljajo drugače kot beljakovine, zato ti dve vrsti hrane uživajmo v ločenih obrokih. V nasprotnem primeru se prebava lahko upočasni – tudi do osem ur v želodcu (normalno je uro in pol do tri ure) in do 20 ur v črevesju (ogljikovi hidrati se »kuhajo«, beljakovine razkrajajo, sadje gnije, razkrojeni sladkorji pa zavrejo). Vse to utegne spremeniti razmerja med črevesnimi bakterijami in zajedavci, ki pogosto domujejo v oblogah na črevesni steni.

Nizkokalorična živila, bogata z vlakninami, so zato najučinkovitejša pri razstrupljanju prebavil, ker spodbujajo hitrejše premikanje hranil skozi »prebavno cev« in preprečujejo gnitje. Obenem spodbujajo rast in razmnoževanje dobrih bakterij, ki so temelj dobre odpornosti in dobre volje, ker prispevajo k izločanju večinskega deleža serotonina – najpomembnejšega prenašalca živčnih dražljajev v delih možganov, odgovornega za dobro voljo in veselje do življenja.

Ohranjajmo razmake med obroki, da se hrana ustrezno prebavi. Po sadju ne jemo 30 minut do eno uro (banane, suho sadje), po zelenjavi dve, po ogljikovih hidratih tri in po beljakovinah štiri ure.

Gibanje

Z učinkovitimi vajami nad znake preobremenjenih jeter

Več pijte

»Zaradi pretežno suhega ozračja si pomagamo tudi s pogostejšim, predvsem bolj rednim pitjem manjših količin tekočine. V tem času je bistveno, da se sluznice redno vlažijo, koža pa naolji.« Dr. Papuga svetuje, da naredimo od štiri do šest požirkov tekočine na 15–20 minut. Seveda tiste tekočine, ki hidrira, in ne tiste, ki še dodatno dehidrira telo, kot so kava in razni čaji s presežkom teina.

Zeliščna podpora

»Zelišča, ki pomagajo ohranjati sluznico pljuč zdravo in hkrati izboljšujejo oživčevanje pljučnega tkiva, so ajbiš, slezenovec, trobentica (navadni jeglič), ozkolistni trpotec, lakota in inhalacije iz olja smrekovih vršičkov. Inhalacijo iz olj smrekovih vršičkov pripravimo tako, da zavremo od dva do tri litre vode in v to vodo nakapljamo 10–20 kapljic olja. Potem se čez glavo pokrijemo z brisačo in inhaliramo hlape. Kapljice lahko nakapamo tudi v savno ali v uparjalne naprave za vlaženje zraka, ki je v prostorih s centralnim ogrevanjem pogosto presuh. Normalna in telesu prijazna stopnja vlažnosti zraka je med 40 in 60 odstotki. Dobra izbira je tudi obisk turške savne oziroma parne kopeli.«

Ljudje med petdesetem in šestdesetim letom starosti nekoliko počasneje in slabše absorbirajo vitalno pomembne sestavine hrane, zato je zanje priporočljivo dodajanje karotenoidov iz oranžnih živil, ki so provitamini vitamina A, vitaminov A, C, E in D3.

Zdravje

Pitje velikih količin slane vode je smrtno nevarno

Ne zapirajte se med štiri stene!

Pri razstrupljanju so zelo pomembni redno gibanje v naravi, na svežem zraku, izpostavljanje sončni svetlobi in notranja umirjenost, ki jo dosežemo z rednim sproščanjem ob globokem dihanju ali z mentalnimi vajami, kot sta avtogeni trening in meditacija. Poleg zelišč in spremembe prehrane, inhalacij in savne dr. Papuga priporoča vsaj enkrat tedensko hojo navkreber z višinsko razliko med 300 in 500 m, tako da se pri tem predihamo in rahlo prepotimo. Med hojo se zdravilni učinki napora dodatno okrepijo z vajami s palico. Te so primerne tudi za ljudi, ki zaradi slabše fizične pripravljenosti ali bolezni ne morejo hoditi navkreber.

Objavljeno v reviji Jana, št. 46, 18. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana