Mateja J. Potočnik

»Rodila sem se na  minus  30 stopinjah v Sibiriji, kot tretji otrok. Oče je bil med  prvimi, ki so se izkrcali sredi močvirskih planot, da bi osvajali severno nafto in gradili moderno mesto. Na  minus 30–35 stopinjah so vsi otroci morali ostati doma, vrtci in  šole niso delali. Te dneve sem imela  najraje, ker ni bilo treba v vrtec,« se spominja Natalija Kolenc, ki je diplomirala iz veterine,  se pred tridesetimi leti preselila v Slovenijo ter si tu ustvarila dom in družino.

Lepota

Janina preobrazba: pri 59 letih začela znova

Ko je vse pokalo od mraza, jih je oče debelo oblekel in naložil v svoj avtobus na zadnji sedež. Skozi zasneženo pokrajino so se peljali daleč po delavce. Oče je vedno ustavil, če  je kdo stal  na cesti. Severna solidarnost in odgovornost za drugega. Mraz namreč povzroča zaspanost. Na mrazu lahko zaspiš na klopci in do smrti čakaš na redni avtobus.

##PAIDBREAK##

»Kadar mi zaradi mraza ni bilo treba v šolo, sem vzela pohodne  smuči in psa ter se odpravila v divjino. Po celcu sem sama več ur stran od mesta opazovala belino kristalov, neskončne oblike snega in ivja na travi in vejah dreves, poskušala sem iskati divje živali pod snegom ali opazovati ujete mehurčke zraka ali zamrznjeno ribico v več metrov debelem ledu na reki Ob. Domov sem prihajala pred mrakom kot snežna  kepa v zaledeneli obleki. Pes je imel dlako nabito s snegom in je bil videti kot ovca. Tudi njega sem sušila na toplem. Ni bilo telefonov, ni bilo mame doma, vsi  so delali, nihče ni vprašal, kje sem bila.

Že kot otrok sem se naučila zanesti le sama nase. Urila sem se za preživetje v surovi zimski pokrajini. Nameravala sem postati arktična  biologinja, šteti pingvine in mrože. Privlačili so me ledena samota, raziskovanje živalskega sveta, biologija, entomologija. A življenje je imelo zame drugačne načrte,« pove in doda, da je zapustila belo mrzlo delavsko pokrajino in šla študirat veterino. Pri 15 se je preselila v mesto Tobolsk, nekoč center izobražencev, sedaj mesto dvanajstih zaporov in tovarn ob reki Irtiš.

Uživala je v študiju veterine in orala ledino na področju kirurgije, potem pa se je zgodil nepričakovan zasuk – selitev na skrajni sever. Tam je spoznala še hujši mraz – polarno zimo na minus 55 in  60 stopinj. V tej pokrajini so še živeli prostoživeči psi in konji. Nosila je dolge krznene plašče in škornje iz jelenove kože. Nobena puhovka ni pomagala v tistem mrazu.

»Ker pripadam stari narodnosti, ki zdaj šteje le dva milijona ljudi, sem v mladosti mislila, da nosim odgovornost za narod, da se poročim s sonarodnjakom, rodim otroke ter ohranim jezik in gene svojega uporniškega naroda. Usoda je zame pripravila nov zasuk. Spoznala sem mehkega, dobrosrčnega, razgledanega in zanimivega tujca – Slovenca. V jelenovem krznu do pet in kučmi sem priletela skozi vsa letališča do Slovenije. Taksist  v Sloveniji ni mogel nehati zijati vame. S sabo sem imela le doto – majhen kovček, poln volnenih stvari,« se spominja Natalija in dodaja, da je odtlej minilo trideset let.

Slovenija se ji zdi prekrasna. Tu diha z naravo, gorami, gozdom, morjem in čudovitimi ljudmi, s katerimi tudi dela. »Lahko bi rekla, da sem se malo pomehkužila. Narava na Pokljuki mi pomaga najti pot k sebi. Odsotnost neskončne snežne pokrajine je nadomestila nova ljubezen –  do morja, jadranja. Skoraj vse dopuste preživim na jadranju. Za povrh se potapljam na dah. S treningom plavanja pri Emilu Tahiroviču  sem se naučila plavati brez strahu pred vodo – do štiridesetega leta nisem znala plavati. Za dušo sem ostala v stiku z živalmi. Doma imam nekaj prečudovitih pasemskih ruskih modrih mačk, ki me s svojim predenjem v naročju pomirjajo po napornem delovniku.«

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja

»Zase skrbim predvsem z redno aktivnostjo: rada se potapljam, tečem na smučeh, vadim jogo in seveda tudi redno obiskujem frizerja,« je izkušenemu frizerju povedala Natalija. Frizer je imel zahtevno nalogo ukrotiti njene divje kodre. V bistvu jih ni želel ravnati, kot bi morebiti naredili drugi, temveč jih je še dodatno poudaril.

»Četudi se mi zjutraj mudi v službo, se zmerno naličim, saj se urejena počutim samozavestneje,« pa je Natalija zaupala mojstrici ličenja Manci Maselj. Ta jo je naličila skladno z njeno poltjo in barvo las. Še posebej je poudarila čudovite Natalijine oči in ličnice.