Sonja Ravbar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Kadar smo z družino na morju, je naša hrana zelo preprosta: največkrat riž, ajdova kaša, krompir in zraven kakšna omaka, denimo mezga, ki jo prinesemo od doma, notri pa slanuše,« razlaga zeliščarica in nabiralka rastlin Katja Rebolj, ki je letos pripravila tudi prav poseben spletni tečaj Rastline za na morje. Če se z njimi šele spoznavamo, začnimo z morskim koprcem, svetuje.

Tudi opuncijo imajo v njeni družini radi v omaki. Pa kumare ali zelnato glavo v solati, spet z okoliškim zelenjem, zvečer pa sladoled ali čokolada v Piranu, je navdušena nad obmorskimi kulinaričnimi avanturami. Ena njenih najljubših divjih začimb pa je prav morski koprc, ki mu nekateri rečejo tudi motar ali petrovac. »Seveda se ga je treba odpraviti nabrat nekam, kjer ni ravno pristanišče, pa tudi tam ne vsega populiti. Ampak ker je močnega okusa, ga tako ne potrebujemo celo goro,« namigne.

Osebni arhiv

Na slovenski obali ga je polno

»Raste prav ob obali, kjer uspevajo le slanuše – to so rastline, ki so sposobne rasti tudi v slanih tleh, saj so na to prilagojene s posebnimi celičnimi mehanizmi. Marsikdo misli, da je morski koprc zaradi slanega okolja tudi sam zelo slan. Pa ni. Njegov okus je predvsem aromatičen – nekje med komarčkom, zeleno in citrusi. Prav zato ga vrhunski kuharji tako radi uporabljajo ob ribah, školjkah, bučkah in poletnem paradižniku.«

Prvovrstna začimbnica

»Morski koprc je lahko prepoznaven po svojih kobulastih socvetjih. Je kobulnica, to je rastlinska družina, znana po aromatičnih rastlinah – komarčku, kumini, janežu, peteršilju, korenju … Tudi navadni morski koprc uporabljamo kot začimbnico in ga jedem dodajamo v manjših ali kvečjemu srednjih količinah. Raste tik ob morju in si najde prostor v pesku ali mivki, v Sloveniji pa največkrat med odkrušenim flišnim apnencem. Je najpogostejša slanuša pri nas in edina, ki ni uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst. Morski koprc je zelo pogost po vsej dalmatinski obali in splošno razširjen po obalah celotne Evrope. Kljub temu ga nabirajmo odgovorno in nikoli na zaščitenih območjih (solinah) ter vedno le toliko, kolikor ga bomo zares porabili.«

Prepoznamo ga po značilno oblikovanih listih

»Morski koprc boste prepoznali po njegovih socvetjih, ima pa tudi značilno oblikovane liste, ki jim niso podobni listi nobene strupene rastline. Tudi vonj in aromo nabiralci uporabljamo kot prepoznavni znak, saj sta pri morskem koprcu prav tako posebna. Odlično se poda k vsem morskim jedem – ribam, školjkam, rakom … Zelo pa je v navadi tudi v kombinaciji z bučkami, paradižnikom in drugo sezonsko zelenjavo. Tako ga največkrat pripravljamo v solati ali preprosti omaki.

Če ga dodajamo drugi zelenjavi, to naredimo proti koncu kuhanja. Lahko ga uporabimo celega ali na drobno narezanega, kot začimbnico za izboljšanje okusa. Koliko ga dodamo, je odvisno od okusa. Včasih iz njega pripravim kar samostojno prilogo – najprej ga skuham v malo vode, nato pa začinim z limono in česnom. Kot se izkaže pri marsikateri rastlini, je najpreprostejša priprava pogosto tudi najokusnejša. Poskusite!«

Osebni arhiv

 Lahko ga tudi fermentiramo ali vložimo v kis.

»Morski koprc tudi fermentiramo v slanici, ki pa ji je priporočljivo dodati še kakšno drugo startersko kulturo, drugače ima fermentacija veliko možnosti, da gre v napačno smer – tisto, ko se nam vse skupaj pokvari. Vrhunski kuharji pa morski koprc največkrat shranjujejo z vlaganjem v kis.« Pri vlaganju dodajmo žličko sladkorja, svetuje Katja Rebolj, da bo koprc ohranil čim več svoje tako čudovite hrustljavosti.

Pravila, ki jih upoštevamo pri nabiranju slanuš

»Kljub temu da je morski koprc na Primorskem zelo pogosto zelišče in kot rastlina prav nič ogrožen, se zaradi majhnosti naše obale držimo osnovnih pravil nabiranja slanuš:

– nabiramo le rastline, ki niso zaščitene, torej jih ni na rdečem seznamu ogroženih vrst Slovenije;

– nabiramo le na predelih, ki niso zaščiteni – v Sloveniji so zaščiteni oboje soline in Škocjanski zatok;

– v skladu z etiko zeliščarjev in nabiralcev nabiramo le rastline, ki jih je na tistem območju dovolj, ter pazimo, da jih pri nabiranju ne izruvamo iz zemlje.

Osebni arhiv

Katjin recept: Morski koprc z bučkami in tofujem (veganski)

»Jed po tem receptu sem najprej pripravljala z jajci in sirom, potem pa prešla na vegansko varianto, ki je prav tako okusna. Vmes sem količino morskega koprca še veliko povečala, ker mi je njegov okus čedalje bolj všeč. Pravzaprav koprca nikoli ne tehtam, uporabim ga pač toliko, kot ga naberem.

Sestavine

• 2 manjši zeleni bučki
• 100 g tofuja
• 50 g svežega morskega koprca
• žlica olja
• ščepec popra in kumine
• 50 g veganskega sira za posip

Priprava

Bučke in tofu naribamo, zmešamo skupaj in pustimo stati pol ure. Nato zmes ožamemo, primešamo na drobno nasekljan morski koprc, olje, poper in kumino. To nadevamo v pekač, rahlo potlačimo, da je plast debela približno 2 cm, in posujemo s sirom. Pečemo 15 minut pri 180 °C. Čim prej postrežemo.

revija Jana