UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dr. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu:

»Javni mediji niso le eden od številnih ponudnikov informacij na medijskem trgu. Opravljajo bistveno širšo družbeno funkcijo – informativno, nadzorno, kulturno in izobraževalno. Zato je vsako sistematično krčenje sredstev za medije, ki delujejo v javnem interesu, ali celo spodbujanje odpovedovanja naročnin na kakovostne tiskane medije veliko več kot zgolj proračunski ukrep. Je odločitev o tem, kakšno družbo želimo graditi. Prejšnja vlada je pripravila sistemske podlage za finančno podporo medijem v javnem interesu in s tem priznala njihovo vlogo pri ohranjanju medijske pluralnosti, danes žal spremljamo ravno nasprotne težnje – zmanjševanje podpore tem medijem in razvrednotenje njihovega pomena.

Novice

Prihodnost medijev: AI ali ekskluzivne informacije v tisku?

Če se vnaprej odpovemo tako imenovanim starim medijem, pravzaprav populistično pristajamo na diktat množice, ki se zadovoljuje zgolj z informacijami in interpretacijami, ki jih oblikujejo družbena omrežja, podkasti in vplivneži. S tem se odpovedujemo tudi tisti publiki, med njimi mladim, ki si želijo celovitejših, verodostojnejših informacij, ki želijo novice preverjati pri več virih in so pripravljeni brati tudi zahtevnejša besedila. Družba, ki opušča kakovostno novinarstvo, postopoma izgublja pomen bralne pismenosti, kritičnega mišljenja in izobrazbe. Posledično izgublja tudi sloj ljudi, ki so sposobni kompleksnega razumevanja družbenih procesov.

Slovenija ima z le dvema milijonoma prebivalcev že tako omejen medijski prostor. Kakovostnih revij in medijev, ki ponujajo poglobljene analize ter delujejo v javnem interesu, ni veliko. Če bomo uničili še te, bomo ostali odvisni od manipulativnih zasebnih medijev, algoritmov družbenih omrežij in informacijskih mehurčkov. V tako majhni skupnosti je javno mnenje še lažje usmerjati in zavajati kot v večjih, bolj raznolikih družbah.

Prav zato bi morala biti zaščita medijev v javnem interesu ena od prednostnih nalog države in tudi sedanje vlade. Ne zaradi interesov posameznih uredništev, temveč zaradi zaščite demokracije, kakovosti javne razprave in prihodnjih generacij. Družba, ki vlaga v verodostojno novinarstvo, vlaga v svojo odpornost. Družba, ki ga zavestno slabi, pa tvega, da bo nekoč ostala brez najpomembnejšega obrambnega mehanizma pred manipulacijami – kritično mislečih državljanov.«

Tehnologija

Slovenci množično prebirajo novice na lažnih spletnih straneh

Dr. Marko Milosavljevič, strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede:

»Tiskani mediji so v preteklih dvajsetih letih doživeli padec naklade tiskanih izdaj, nekateri pa so se soočili s precejšnjo krizo prodaje in spremembami poslovnih modelov. Vendar ostajajo izjemno pomembni tudi v digitalni dobi s svojimi spletnimi stranmi. Tiskani mediji namreč niso samo papir, ampak so se že pred dvajsetimi, če ne tridesetimi leti delno ali v celoti preselili tudi v digitalno obliko ter imajo tudi na spletu pomemben doseg. Imajo pomembno vlogo pri obveščanju mednarodne javnosti, torej tudi slovenske.

Njihova vloga se je res nekoliko skrčila v primerjavi s preteklostjo, ampak omalovaževati jih in trditi, da so povsem irelevantni, je vendarle nekoliko ali pretirano, ali preuranjeno. ali pa preprosto nepoznavalsko.

Kdorkoli deluje na področju javnega komuniciranja, odnosov z javnostmi, kdor skrbi za to, da so državljani dobro obveščeni in da ima javnost dostop do kakovostnih informacij – tudi o mednarodnih dogodkih in kompleksnih vprašanjih, kot so vprašanja zdravstva, šolstva ali svetovne varnostne situacije in drugega – bo gotovo prej ali slej posegel tudi po tiskanih medijih. To dokazuje izredno pomembna vloga časopisov, kot so Financial Times, New York Times, Wall Street Journal ali The Guardian, v današnjem svetu.«