Jure Černec

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Za Mojco je pestro šolsko leto, končala je snemanje filma Hotel Alkohol, ki jeseni prihaja v kinematografe. Po dolgih letih je spet sodelovala z Janom Cvitkovičem. Povedala nam je, kako je bilo na snemanju in kakšen je njen lik lekarnarke Marjane. Leto pa sta zaznamovali tudi izid njene knjige Zdravo in igranje v komediji Veličastna.

Z Janom Cvitkovičem ste sodelovali že leta 2005 pri filmu Odgrobadogroba, jeseni pa pričakujemo v kinematografih njegov najnovejši film Hotel Alkohol, kjer ste zaigrali lekarnarko Marjano. Kakšno je bilo sodelovanje po toliko letih?

Z Janom sva prvič sodelovala pri filmu V leru leta 1999, ko je bil Jan tam koscenarist, režiser pa je bil Janez Burger. To je bil sploh moj prvi filmski projekt, nisem bila še niti sprejeta na akademijo; bile so počitnice po končani gimnaziji. Potem sva z Janom snemala Srce je kos mesa in Odgrobadogroba. Sledil je res dolg premor in neskončno sem bila vesela, ko me je poklical, da bi snemala film Hotel Alkohol. Delati z njim mi je vedno v posebno veselje, občutek je, da mi v polnosti zaupa; Nataša Burger pa vedno fenomenalno vodi vaje, na čisto svojstven način, in zgodi se čarovnija, da liki postanejo tako sočni in večplastni, posebni. Jan ve, kaj dela in si želi, a hkrati ti pusti zelo veliko svobode. Sem tak tip igralke, da bolj ko imam občutek, da imam svobodo pri ustvarjanju, globlje grem in bolj se razigram, rezultati pa so zanimivejši.

Kaj nam lahko poveste o lekarnarki Marjani?

Ne smem preveč izdati, ker se zgodi stvar, za katero je dobro, da ostane skrivnost in da jo gledalci vidijo, ko gledajo film. Ta vloga je bila zame precejšen zalogaj, ker sem imela prirezana igralska sredstva, en del sem lahko igrala samo z očmi. Še zdaj me je malo strah, ali so se čustva in moja zgodba izrazili z očmi.

Estrada

Mojca Fatur spregovorila tudi o sposobnosti stika s preminulimi

Kako je bilo na snemanju v Ajdovščini?

Bilo mi je noro lepo. Obožujem snemanja, ko se umaknemo iz Ljubljane, ko ne hodimo domov spat, saj se mi zdi, da bolj ostajamo v sozvočju z likom. Snemali smo sredi trga, imeli smo postojanko v stari trgovini, tam smo imeli masko, produkcijo. Ljudje so hodili mimo, nas spraševali in nastala je majhna skupnost.

Kaj vam pomeni, da ste lahko igralka? 

Na ta poklic ne gledam kot na nekaj svetega, posvečenega, zelo rada se družim in ustreza mi, ker sem na svobodi, da menjam ekipe, koga spoznam oziroma ga spoznam pobliže. Rada pripovedujem zgodbe. Snemanje filmov in serij je moja velika ljubezen. V filmu je posebna magija, mogoče tudi zato, ker v Sloveniji tako redko snemamo.

Zdravje

Intimna izpoved Mojce Fatur: Nisem nora, to so moji darovi

Robert Balen

V komediji Veličastna v SiTi Teatru pa sta vaša soigralca Polona Vetrih in Nik Škrlec. Predstava je o Florence Foster Jenkins, pevki brez posluha, ki pa je razprodala znameniti Carnegie Hall. Kaj si mislite o takšnem uspehu? 

Med študijem smo se o tem res veliko pogovarjali. Ali je prav, da se ljudem brez talenta daje takšen prostor, da se izražajo? Pogovarjali smo se, ali jo ljudje hodijo tja samo zasmehovat, ali je razprodana, ker je za ljudi to največja zabava. A navsezadnje me je zelo navdihnilo, kako je sledila svojim sanjam. Res je, da je bila iz zelo premožne družine in je podedovala ogromno denarja, a vseeno je velika stvar, da se požvižgaš na vse in počneš stvari, ki te polnijo. 

V knjigi Zdravo ste spregovorili o neozdravljivi bolezni, izbrali pa ste življenje. Kaj vse se vam je zgodilo po izidu knjige? So vas kakšni odzivi bralcev še posebej ganili?

Odzivi na knjigo so zelo lepi in me ganejo vsakič znova. Tudi iz knjižnic mi pišejo, da so za knjigo čakalne vrste, in me kličejo za jesenske predstavitve. Moja želja je bila, ne samo da predam svojo zgodbo, ampak tudi ta svoj večni optimizem in voljo do življenja. Prav to mi najbolj poboža dušo, ko mi ljudje pišejo, da jih branje knjige navdihne in jim privzdigne duha, da dobijo željo po življenju. S tem so moje želje izpolnjene.

revija Jana