arhiv UPZ

V razredih po vsej Sloveniji se najprej razdajajo učencem in jim skušajo vlivati znanje in druge popotnice za življenje. Svoj prosti čas pa namenjajo ohranjanju slovenske pesmi. Ko zapojejo, človeka spreleti srh. Ubrano, milo, doživeto. Najstarejši slovenski pevski zbor, Učiteljski pevski zbor (UPZ) Slovenije Emil Adamič, je prvega novembra praznoval prvih sto let delovanja. Štirideset šolnikov iz vse Slovenije, ki poleg poučevanja ljubijo tudi petje, je jubilej proslavilo s turnejo k argentinskim Slovencem. 30. novembra pa pripravljajo koncert v Slovenski filharmoniji in še nekaj presenečenj.

Domači

Slovenska operna pevka: skoraj povsem sem črtala alkohol

Prvi november 1925 ni bil samo dan mrtvih oziroma vsi sveti, kot se mu je reklo nekdaj, temveč tudi dan, ko so ustanovili učiteljski pevski zbor. Njihov namen je bil, da bo zbor pomagal pri glasbeni vzgoji in izobraževanju pevcev, razširil zborovsko kulturo po Sloveniji in združil učitelje, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Pobudniki ustanovitve so bili učitelji in glasbeniki, ki so želeli s petjem širiti kulturo in ohranjati slovensko identiteto v času ponemčevanja.

Vito Debelak

Učitelj brez petja? Nemogoče!

Prvi dirigenti so bili ugledni glasbeniki svojega časa. Pripomogli so k hitri rasti kakovosti zbora. Pevci so izvajali predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, kar je spodbujalo narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru. Glavna pobudnika sta bila legendarni skladatelj Emil Adamič, po katerem se zbor tudi imenuje, in takratni glavni pevovodja Srečko Kumar. Ob ustanovitvi je primorski prosvetni delavec Silvester Ceruta zapisal:

»Učiteljski pevski zbor ne bo prepeval le zaradi lepšega in za zabavo, temveč bo imel širši smoter. Naj bo začetek glasbeno umetniškega žarišča, ki bo širil umetniško vzgojo v vse plasti naroda ter ga s tem kulturno dvigoval.« Ali kot je zapisal Emil Adamič ob prvem desetletju zbora: »Učitelj brez petja? Ne, tega si ni moč misliti. Prav gotovo je bil prvi učitelj pevec in z njim so bili pevci vsi njegovi tovariši. Skozi stoletja, po vsem svetu.«

Slovenija

Življenje med temo in svetlobo: težki spomini zasavskih knapov

Pevke so vesele pevcev

V stoletju delovanja je zbor prestal številne preizkušnje, vendar ga niso omajale. Še zdaj si prizadevajo uresničevati svoje poslanstvo v glasbenem poustvarjanju in na pedagoškem področju. »Zbor je vzgojil vrsto zborovodij, učitelje, ki so svoje znanje uspešno prenašali in še prenašajo med mlade in starejše pevce v svojem okolju,« pripoveduje podpredsednica zbora mag. Marjeta Raztresen in dodaja, da je zbor na začetku štel sto dvajset članov, zdaj jih ima okrog štirideset.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana