Preizkusili smo zdravilno komoro skrivnostnega slovenskega inovatorja
Teslovski inovator si od zdravilne komore obeta nič manj kot začetek prehoda v novo fazo medicine, v kateri si bosta znanost in duhovnost podali roke.
Duhovni terapevt Tomislav Brumec si že dobršen del življenja prizadeva združiti znanstvena spoznanja in duhovni pristop k samozdravljenju. Z unikatno zdravilno komoro, sestavljeno po dognanjih genialnega ameriškega znanstvenika Geralda Pollacka, mu je to nemara končno uspelo. Možak, ki naj bi pomagal že na stotinam bolnikov – tudi takšnim z najhujšimi diagnozami – je prepričan, da se s tem odpirajo nove možnosti zdravljenja. Kljub temu pa poudarja, da mora uradna medicina ostati prva izbira.
Ko se je upokojena zdravnica M. G. (njeno ime hranimo v uredništvu) znašla pred najtežjo preizkušnjo v svojem življenju, je bila prisiljena poseči po metodi, ki je dodobra spremenila njeno dojemanje medicine – in tudi človeka. Ker se je bolezen začela širiti po vsem telesu, se je poleg zdravljenja z uradnimi metodami odločila za alternativo; pomoč je poiskala pri duhovnem terapevtu Tomislavu Brumcu. Ta jo je spremljal v najbolj uničujoči fazi zdravljenja, ko je njena usoda na trenutke visela na nitki. Tudi z njegovo pomočjo si je opomogla in si hitro povrnila tako fizično kondicijo kot duševno ravnovesje.
Odtlej gleda na stvari bistveno drugače: »Neizmerno sem hvaležna, da sem spoznala gospoda Brumca, ki mi je s svojo človeško toplino in ozdravljajočo energijo dal drugačen vpogled na bolezen in življenje. Pri tem me še zmeraj precej omejuje moje zdravniško znanje, ker me študij medicine ni naučil gledati na človeka kot na celoto telesa, duše in duha.«
Podobnih pričevanj se je v Brumčevi več kot tridesetletni karieri nabralo bržkone na stotine. Posebej zanimivo pa je, da je med ljudmi, ki so se zatekli k njemu, tudi kar nekaj zdravnikov in zdravnic, ki so tako kot zgoraj omenjena M. G. pri njem poiskali pomoč, potem ko so dodobra izčrpali možnosti, ki jih ponuja uradna medicina. »Obravnaval sem že kar nekaj splošnih zdravnikov, pa ortopede, kirurginjo, pediatre …,« se skoraj opravičujoče nasmehne Tomislav Brumec, ko ga med obiskom na njegovem domu v Mariboru pobaram o tem. In brž doda, da »takšna pričevanja ne pomenijo dokazov v kliničnem smislu, temveč kažejo na pomen podpore notranjim procesom posameznika v zahtevnih življenjskih obdobjih«.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Zdravje
