Razhudnikovke (paradižnik, paprika in jajčevci pa tudi krompir) so zaradi strupa solanina že nekaj časa na zatožni klopi; tudi v makrobiotiki se jim izogibajo. Je to upravičeno? Ali z njimi res zaužijemo toliko solanina, da bi škodoval zdravju? S kuhanjem krompirja in jajčevcev, pojasnjuje prof. dr. Darja Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete UL, se solanin večinoma uniči, zato pri dobro kuhanih ni bojazni. A kljub temu je bolje paziti, da vse zelene dele gomoljev krompirja pred kuho odstranimo, enako storimo pri surovem paradižniku. Prav zeleni, nedozoreli deli surovih plodov razhudnikovk vsebujejo največ solanina! »Zaradi strupa solanina so imeli ljudje s krompirjem že v preteklosti, predvsem v 18. stoletju, velike težave. Takrat so uživali tudi krompirjeve zelene cvetne plodove, kroglice, ki se razvijejo po oploditvi cveta. Z njimi so se pogosto usodno zastrupili, saj je v njih tudi do pet odstotkov solanina, ki je močen alkaloid. Še dolgo potem je veljalo, da je krompir nasploh zelo strupen. Nekatere sorte krompirja, ki oblikujejo gomolje zelo visoko pri tleh, tik pod površjem, res vsebujejo več strupa solanina kot tiste, ki gomolje oblikujejo globoko v zemlji. V gomolju krompirja ga je lahko od 0,002 do 5 odstotkov, odvisno od dela gomolja, sorte krompirja, načina pridelave in izpostavljanja svetlobi,« pripoveduje prof. dr. Darja Kocjan Ačko z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je posebej proučevala pridelavo krompirja in drugih poljščin. Več v Jani, 24.8.2010