© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 5 min.

Prstek v vetru


Jelka Sežun
7. 8. 2010, 00.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V Hollywoodu, kjer kariere trajajo povprečno pet minut, njena traja že šestnajst let. In nič ne kaže, da se ji bliža zaton. Za tem mora biti presneto domišljen načrt. Ah, kje pa, pravi Cameron Diaz.

Prstek v vetru
V Hollywoodu, kjer kariere trajajo povprečno pet minut,  njena traja že šestnajst let. In nič ne kaže, da se ji bliža zaton. Za tem mora biti presneto domišljen načrt. Ah, kje pa, pravi Cameron Diaz.

Kako krmariš kariero? Takole (pravi Cameron): »Nobenega načrta nimam. Dvignem prst, da vidim, kam piha veter, in ali mi to ustreza.«


Cameron Michelle Diaz, letnik, 1972, najmlajša od treh otrok očeta kubanskega porekla, nič ne kaže svojih latino korenin. Modre oči, plavi lasje, špansko pa tudi ne zna, pravi. »Joj, saj še angleško komaj znam. Nisem odraščala v kubanski ali latino skupnosti,« se opravičuje, »v bistvu sem odrasla v Južni Kaliforniji na obali.« Njena najljubša zabava je še vedno deskanje na valovih. Ki ni ostalo brez posledic – koliko hollywoodskih zvezd pa se še lahko pohvali s štirikrat zlomljen im nosom? No ja, pravi Cameron, »odraščala sem skupaj s fanti. Verjetno imam za žensko precej testosterona.«
A se zdi precej zanesljiva domneva, da obilje moškega hormona ni tisto, kar moški najprej opazijo na njej.

Za prgišče dolarjev: Prvi jo je na neki zabavi šestnajstletno opazil fotograf in ji kavalirsko ponudil, da jo spravi k manekenski agenciji. Držal je besedo – v manj kot tednu dni je imela pogodbo. »Ima nekakšno energijo, elektriko na obrazu, nezgrešljivo iskro,« je rekel. Pet let je potovala po svetu in pozirala in ravno, ko je vse skupaj začelo postajati dolgočasno, so jo pregovorili, da je šla na avdicijo za majhno vlogo v komediji Maska (The Mask, 1994). Vlogice ni dobila – kar glavno vlogo so ji dali. Popolnoma neizkušeni enaindvajsetletnici, ki je bruhala od strahu, ko se je zjutraj peljala na snemanje. »Nisem se zavedala, da je film, ki ga snemam, kar velika zadeva. Na sredini snemanja sem vprašala, kje bi lahko moja mama in oče videla ta film. V kinu, Cameron, so rekli. No ja, sem pač blondinka.«


Film je bil, jasno, uspešnica. Čemu pripisujete svoj uspeh, so vprašali Cameron. Trgovini s perilom, je rekla. Zasluge za njen uspeh nosi podložen modrček, ki je iz njenega precej skromnega oprsja naredil pašo za oči. Za samo 36 dolarjev.
Naslednji filmi so bile majhne, neodvisne produkcije – Ona je prava (Shes the One, 1995), Okus po Minnesoti (Feeling Minnesota, 1996, Glava nd vodo (Head Above Water, 1996). Kako je pametna, so se navduševali njeni biografi, uči se svoje obrti. Ona pa je rekla, da je bil samo veter, in leta 1997 udarila z visokoproračunsko uspešnico Moj bivši se poroči (My Best Friends Wedding), v katerem se ni pustila zasenčiti niti Julii Roberts, takrat na vrhuncu slave. Ne, niti malo. Sapice so jo spet prav usmerile.
Tole lahko rečemo o njej: ni je strah igrati negativko (Totalni pokvarjenci; Very Bad Things, 1998), grdo žensko (Biti John Malkovich; Being John Malkovich, 1998) ali tepko (Nori na Mary; Theres Something About Mary, 1998). »Povem vam, komedija je težja od drame,« je vzdihnila. Pravzaprav pa jaz nisem bila v filmu nikoli smešna, samo nastopala sem v smešnih filmih.«
Vsi niso bili smešni in vsi niso bili uspešnice, kljub temu pa je med njimi krepak delež zelo donosnih filmov, med njimi dva o Charliejevih angelčkih in štirje Shreki. Leta 2003 se je pridružila Julii Roberts v zelo ekskluzivnem klubu igralk, ki za vlogo dobijo dvajset milijonov dolarjev. Decembra 2007 je revija Forbes izračunala, da vam jih Cameron za vsak dolar, vložen vanjo, povrne devet.

Prave babnice ugriznejo nazaj: V tabloidih nastopa precej pogosto, a večinoma v dihjemajočih zgodbah tipa Cameron deska! Cameron si je spet zlomila nos! Cameron si je šla po kavo! In seveda se pogosto zgražajo nad tem, kar obleče. Kajti čeprav na rdeči preprogi sije, se za vsakdanje opravke ne oblači kot hollywoodska zvezda. Kar je tudi preprosto in povsem logično pojasnila: »Sem kot vse ženske: imam polno omaro oblačil, pa nimam  česa obleči. In tako si pač nataknem kavbojke.« Ja, to razumemo.


Ni prepirljiva, a kot vse testosteronske babnice zna pokazati zobe. Pred šestimi leti je v enem samem zmagovitem tednu dobila kar dve tožbi. Najprej proti fotografu, ki je z njo posnel seksi fotografije, še preden je bila slavna, ponaredil njen podpis na obrazcu, češ da dovoljuje distribucijo fotografij, potem jo je pa poskusil izsiljevati. Kakšno izslijevanje, je bil ogorčen možakar, za fotografije mi ponujajo pet milijonov dolarjev, in ker sem fejst fant, sem jih v odkup najprej ponudil njej. Za samo 3,3 milijona. Ni bila očarana, tožila ga je. In zmagala.
In pozneje tisti teden še enkrat, proti tabloidu, ki je trdil, da vara svojega tedanjega fanta Justina Timberlaka. Iztožila je odškodnino in opravičilo.
Enkrat pa se ji ni ljubilo čakati na pravico, in so potem tožili njo. Zgodilo se je zvečer, ko sta ju z Justinom Timberlakom presenetila dva paparaca. Ki sta bila zelo nesramna, ali pa čisto neškodljiva – odvisno od tega, čigavi verziji verjamete. Dejstva so pa taka, da ju je Cameron nabutala kot mačka. No, enega je s strokovnim prijemom vrgla ob tla in mu vzela kamero, drugi jo je pa sam pocvirnal, Timberlake pa je vpil za njim: »Pridi nazaj in se bori, ti reva!«
Samo branila sva se, sta Cameron in Justin povedala na policiji, kamor sta šla prijavit incident. Fotografa pa sta, predvidljivo, rekla, da sta utrpela »duševne bolečine«. Najbrž boli duša, če te punca vrže na tla.

Uživam: Timberlake je bil le eden v verigi njenih slavnih in manj slavnih ljubimcev. Med slavnejšimi sta bila poleg Timberlaka tudi igralca Matt Dillon in Jared Leto. Njena razmerja praviloma trajajo več let. Zadnje čase ji pripisujejo igralca baseballa Alexa Rodrigueza, ona pa je rekla, da hoče »ta hip imeti razmerje s sabo,« karkoli to pomeni. Večkrat so jo že hoteli zaročiti in poročiti, ona se pa še kar upira. Pred kratkim je rekla, da na otroke (še) ne misli. »Kar dobra teta sem, toda ali sem dobra ali slaba teta, ni niti približno tako pomembno, kot vprašanje, ali sem dobra ali slaba mama. Otrok ti zelo spremeni življenje, meni pa je moje življenje zelo všeč. Saj otroci niso edino, kar ti prinese izpopolnitev in srečo. Lažje je podariti življenje kot podariti srečo, tako da ne vem … «
Konec avgusta bo dopolnila 38 let, a se ne more pritoževati nad pomanjkanjem vlog. »Nisem več stara 25 let, pa tudi ne bi več hotela biti. Tudi trideset jih ne bi več hotela imeti. Razumete? To pot sem že opravila in je nočem ponavljati. Naporno je in mene zanima tisto, kar je še pred mano.«
Naj ji bodo mile sapice.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.