Pred dvema mesecema je zastopala Slovenijo na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik in pred dunajsko mestno hišo, kjer ji je ploskala večtisočglava množica, osvojila prvo mesto ter postala evrovizijska mlada glasbenica 2010. Da, ona je naša evrovizijska zmagovalka – le v drugačnem glasbenem žanru. Prva Slovenka, ki ji je to uspelo. Eva-Nina Kozmus, doma iz Žalca, je stara komaj 16 let in priznavajo ji, da je izjemno nadarjena. Njen rokovnik je že zdaj napolnjen z nastopi za naslednje leto. Še dobro, da se je pri šestih letih med baletom Labodje jezero zagledala v flavto, ki se je zabliskala iz orkestra ter jo takoj nato zasvojila s svojimi tipkami.

Prav te tipke pa nekaj časa niso bile prijazne z njo. Neverjetno, ampak mlada glasbenica, ki je svojo življenjsko strast našla v flavti, je alergična nanjo! Vsaj na tisto iz niklja in kobalta. »Igrati sem začela na flavti iz niklja in zaradi alergije sem imela ustnik prelepljen z gazo, po rokah pa so mi nastajali mehurji. Zdravila sem jih z agresivno kremo, toda sprva sploh nismo našli vzroka za alergijo; potem je k sreči vse postalo jasno,« razloži Eva-Nina, ki je nato presedlala na flavto z zlatim ustnikom. Zdaj igra na posebno zlato flavto, ki so jo morali naročiti v Ameriki. O njeni ceni mladi flavtistki ni prijetno govoriti, lahko pa samo slutimo, da je izjemno visoka. K sreči čisto vse finančno breme ni padlo na ramena Kozmusovih, temveč so pomagali donatorji, med njimi ministrstvo za kulturo in občina Žalec.

Prava škoda bi bila, če bi se zaradi denarja vse ustavilo. Eva-Nina ima že pri 16 letih jasno začrtan življenjski cilj: početi tisto, kar ima res rada. In pri tem je silno uspešna. Njen glasbeni življenjepis se bere z občudovanjem in ob njenih dosežkih lahko samo zavzdihnemo. Kadar koli je šla na kakšno tekmovanje pri nas ali v tujini pokazat svoje znanje in muzikalnost, se je pot za njo pozlatila. Marca je na državnem tekmovanju TEMSIG prejela zlato plaketo s prvo nagrado, in to v kategoriji, višji kar za dve starostni stopnji. Med posebnimi nagradami je tudi koncert z orkestrom Slovenske filharmonije.

Ampak ona na tekmovanja ne hodi, da bi zmagovala. »Zdi se mi, da se zmag nikoli ne smeš navaditi. Je pač tako, da so tekmovanja nujno zlo. Z njimi se pridobivajo ugled in vabila za koncerte. Tako na tekmovanjih nikoli nič ne pričakujem, ampak nanje gledam kot na novo izkušnjo.« Bolj kot priznanj se razveseli komentarjev svojega občinstva, kadar ji kdo reče, da je res začutil njeno podajanje glasbe. Že čistemu laiku je jasno, da je njeno igranje sproščeno, nastop pa naraven in iskren.

S svojimi dosežki bi se mirne vesti lahko jasno in glasno pohvalila, a se ne. Samopromocija ji je tuja. Eva-Nina je zelo skromna in prijazna mlada dama malce zasanjanega pogleda, ki zna očarati s svojo prijetno osebnostjo.

Zgodovinski uspeh. Kot očarljivo zvezdnico klasične glasbe smo si jo lahko zamišljali, ko je stopala na veliki evrovizijski oder na Dunaju. Tja je pripotovalo 15 polfinalistov, predstavnikov različnih evropskih držav, med katerimi se je v finale poleg Eve-Nine uspelo uvrstiti še glasbenikom iz Rusije, Poljske, Nemčije, Hrvaške, Norveške in Belorusije. V zgodovini tega evrovizijskega tekmovanja, ki poteka že od leta 1982, je v finalu poleg Eve-Nine nastopila zgolj še ena flavtistka. Če to vemo, zmaga slovenske glasbenice še bolj zasije. Ob slovesni razglasitvi rezultatov, ki so jo spremljali številni televizijski gledalci po Evropi (TV SLO je žal ni prenašala), je žarela tudi Eva-Nina. Od presenečenja! »Zmage res nisem pričakovala, zato je bilo presenečenje toliko večje. Že s tem, ko sem prišla v finale, sem izpolnila svoj cilj, zato sem igrala popolnoma neobremenjeno – zase, za užitek. Ni bilo težko. Niti nisem opazila vse te množice ljudi – šele potem na posnetku sem opazila in se začudila, koliko gledalcev je bilo. Nisem mogla verjeti in sploh ne vem, kaj se je po razglasitvi dogajalo. Sploh se ne spomnim!« pripoveduje Eva-Nina.

Več v Jani, št. 28, 13. 7. 2010