Shutterstock

Le kaj bi bili brez prijateljev? Brez njih bi bilo življenje pol tako lepo. Tukaj so, kadar jih potrebujemo, podpirajo nas, opogumljajo, znajo nas nasmejati. Ni jih malo, ki odkritosrčno priznavajo, da so njihovi prijatelji zanje kot družina. Prav za vse pa so prijateljstva vir radosti.

Potreba po povezanosti

Že otroci si iščejo prijatelje. Nič čudnega, pravijo znanstveniki. S prijateljskimi vezmi namreč potešimo najosnovnejšo potrebo po medsebojni povezanosti, bližini, podpori, varnosti, zaupanju, pripadnosti in iskrenosti. Zato že v otroštvu iščemo somišljenike, pa čeprav takrat samo za gradnjo potičk iz peska. Nekje pri starosti dveh, treh let že dobro vemo, da so prijateljstva pomembna.

Žensko prijateljstvo je drugačno od moškega

To se tem bolj pokaže v najstniških letih. Za deklice in dekleta je najboljša prijateljica ključnega pomena, za fante pa je prijatelj bolj zamenljiv, zato se pogosto oblikujejo v neki širši krog, v skupino. Za fante je pomembna njihova širša družba. Tak vzorec se ohranja tudi v kasnejših letih. Moški imajo raje enega tesnega prijatelja in več znancev, ženska pa rade gojimo več zelo tesnih prijateljstev. Imamo eno ali več zelo dobrih prijateljic, ki so za nas pomembne. Smo tudi bolj zaupljive in več povemo o sebi.

Kdaj iz znancev nastanejo prijatelji?

Težko je natančno določiti razliko med znanci, prijatelji in dobrimi prijatelji. Tudi ne vemo čisto natančno, kaj je potrebno, da začnemo znanca doživljati kot prijatelja. Vprašanje je dovolj tehtno, da se je z njim ukvarjal genetik in nobelovec Jeffrey C. Hall. Njegova trditev je zanimiva: potrebujemo najmanj 50 skupnih ur, da postane znanec prijatelj, nadaljnjih 90 ur je potrebnih, da postane prijatelj zelo dober prijatelj, in celih 200 ur skupnega druženja je potrebnih, da nekoga imenujemo najboljši prijatelj. Pustimo številke – dejstvo je, da se prijateljstvo krepi predvsem na osnovi skupaj preživetega časa.

Zaupanje je dragocenost

S prijatelji nas povezuje pristna vez zaupanja, ki je tem krepkejša, kolikor bolj negujemo prijateljstvo. Najti prijatelje je za ženske nekoliko laže kot za moške, a to je šele prvi korak. Pravo prijateljstvo je dolgo popotovanje, ki od obeh zahteva veliko, hkrati pa veliko daje. Za prijateljski odnos je potrebno precej časa, prilagajanja, uvidevnosti, včasih je treba znati tudi kaj žrtvovati, a vse, kar investiramo v prijateljski odnos, se nam obilno obrestuje. Raziskave namreč kažejo, da je življenje lažje, če imamo ob sebi prijatelje. Zaupanje, ki ga uživamo v dobrem prijateljskem odnosu, je neskončno velik dar.

Krog prijateljev je manjši, kot mislimo

Imamo le pol toliko prijateljev, kot mislimo, da jih imamo! In celo v tem zoženem krogu, ki običajno obsega od šest do sedem ljudi, so le dva ali trije zares dobri prijatelji. Tako je v odrasli dobi. V šolskih letih imamo sicer relativno velik krog prijateljev, ki je običajno povezan z enim samim družbenim okoljem, namreč šolskim. Največja sprememba se zgodi okoli 23. leta, ko mladostniška prijateljstva rada razvodenijo, se pa potem razvijejo močnejša in globlja prijateljstva, ki so povezana z različnimi polji našega družabnega in zasebnega življenja.

Konec prijateljstva

Najpogosteje prijateljstva razpadejo, ker tega odnosa, ki ga imamo za samoumevnega, ne negujemo dovolj skrbno. V ozadju razkola so najpogosteje občutek pomanjkanja lojalnosti, občutek izkoriščenosti, zapostavljenost, manko podpore, celo tekmovalnost. Včasih prijateljstvo zaide v neko mlačnost, ki obema daje občutek, da jima je vseeno, in s tem je seveda pristnega odnosa konec.

Vsakih sedem let – novi prijatelji

Število prijateljev je v življenju posameznika precej stabilno, spreminjajo pa se odnosi. Vsakih sedem let izgubimo pol najtesnejših stikov, ki jih običajno nadomestijo drugačne vrste novega druženja. Le vsak tretji prijatelj ostane, drugi se zamenjajo. S tem fenomenom so se znanstveniki intenzivno ukvarjali v 90. letih, največ Robin Dunbar, in prav po njem je dobilo ime število stikov, ki smo jih zmožni imeti: 148. Dunbarjevo število se je medtem spremenilo, saj so se z družbenimi omrežji spremenile naše navade. Sam Dunbar se je lotil nove raziskave in ugotovil, da nova tehnologija sicer njegovo številko zvišuje, vendar ne znatno. Novo Dunbarjevo število se giblje med 155 in 183. S toliko osebami smo zmožni imeti stabilen stik. (jk)

OKVIR

Lastnosti dobrega prijatelja

Nesebičnost

Morda najbolj tipična lastnost prijatelja je, da ni preračunljiv in nam naredi uslugo, ne da bi pričakoval povračilo. Drugi ljudje mislijo tudi na svojo korist, prijatelji pa nam pomagajo povsem nesebično, zgolj zaradi nas samih in skupnega prijateljstva in ne da bi mislili nase. Ter nam ne dajejo občutka, da smo jim dolžni za to vrniti.

Povezanost

Prijatelj je tista oseba, ki ji včasih pošljemo drobno, nepomembno sporočilo kar tako, ker smo prav tisti hip pomislili nanjo. Je pa tudi na neki čuden način res, da imajo pravi prijatelji nekakšen sedmi čut in se oglasijo prav takrat, ko jih najbolj potrebujemo. Prav ta občutek, da je nekomu mar za nas, je zelo pomemben.

Prava vzpodbuda

Dober prijatelj ni tisti, ki nam zmeraj daje prav in nam samo prikimava. Raje nas skuša premakniti iz našega ozkega zornega kota in pove, kadar se ne strinja z nami. V naše lastno dobro skrbi, da se ne slepimo in ne zapademo v samoprevaro. Vzpodbuja in motivira nas, čeprav je za to včasih treba uporabiti nekoliko trši prijem.

Toleranca

Zmotno je pričakovanje, da so prijatelji zmeraj istega mnenja. Mnenjska razhajanja med prijatelji so čisto normalna, pomembno pa je, da se prijatelja s tem ne soočata s predsodkom. Boljša je mirna in tolerantna izmenjava mnenj. Mnogi najprej povedo svoje, prijatelji pa poslušajo in šele nato presodijo.

Odpuščanje

Napake se dogajajo povsod – tudi med prijatelji. Če se prijatelja spreta, je lahko kaj hitro izrečena tudi groba, neprimerna beseda. Ko se strasti pomirijo, pa je treba znati takšne napake odpustiti. In ne le odpustiti, tudi pozabiti.