Shutterstock

»Moževa smrt me je močno pretresla. Nekako sem se prebijala skozi dneve, o denarju nisem razmišljala,« pripoveduje Eva, ki je kmalu po pogrebu doživela nov šok. Po pošti je prejela obvestilo, da mora v enkratnem znesku poravnati lizing za avto. »Zgrabila me je panika. Upala sem, da gre za pomoto, da se bo dalo dogovoriti, da bo še vse v redu. Pa ni bilo.« Namesto da bi po moževi smrti počasi sestavljala svoje življenje, se je znašla v nočni mori.
Smrt pogosto razkrije dolgove na način, na katerega svojci niso pripravljeni. Odvetnik Gregor Lepoša ugotavlja, da se ljudje zaradi slabe seznanjenosti nemalokrat ujamejo v past. »Najpogostejši so prav primeri odplačevanja družinskega avta na lizing.«

Brez moža in brez denarja

»S soprogom sva imela avto na lizing, ki je bil pisan na njegovo ime. Ko je umrl, si s tem nisem belila glave. Mislila sem, da bom obroke pač naprej odplačevala sama,« nam je razložila bralka Eva, ki je kmalu po pogrebu prejela obvestilo, da mora vse preostale obroke poravnati takoj – v celoti. »Zgrabila me je panika. Znesek je presegal moje zmožnosti, tega denarja nisem imela. Niti približno.« Upala je, da se bo lahko dogovorila za obročno odplačevanje. »Žal nisem nič dosegla. Zame je bil to velik šok. Ko sva sklepala lizing, se nisem zavedala, da lahko pride do česa takega.« Še preden se ji je uspelo pobrati od izgube, je morala razmišljati, kje dobiti denar. »Na srečo mi je pomagala sorodnica. Verjamem pa, da lahko mnogim, ki se jim pripeti kaj takega, precej trda prede.«

Slovenija

Ženske po ločitvi izterjale plačilo za leta gospodinjenja

Se je Evi zgodila krivica? 

Pravzaprav ne. »Če pogodba ali splošni pogoji določajo, da je smrt razlog za odstop od pogodbe, vrnitev vozila ali predčasni obračun, ima lahko lizingodajalec pravno podlago, da zahteva takojšnje poplačilo,« pojasnjuje odvetnik Gregor Lepoša. Pri lizingu je namreč vozilo do dokončnega poplačila praviloma v lasti lizingodajalca, svojci pa po smrti ne podedujejo avtomobila kot lastnine, ampak najprej vstopijo v pogodbeno razmerje – z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih ta prinaša. Seveda pa to še ne pomeni, da lahko svojcem naložijo obveznosti brez jasne podlage. Zahteva mora biti utemeljena na konkretnih določilih pogodbe.

Shutterstock

Kako ukrepati?

Obvestilo o takojšnjem poplačilu lizinga ali kredita kakopak vzbudi strah, a odvetnik svojcem svetuje, naj se nikar ne zatekajo k paničnemu plačevanju. »Pod pritiskom naj ničesar ne podpisujejo, zlasti pa naj ne priznajo dolga v svojem imenu, dokler ne bo jasno, ali nastopajo kot dediči, poroki ali kot osebe, ki želijo skleniti nov dogovor,« poudarja in nadaljuje, da je najprej treba pisno zahtevati pogodbo, splošne pogoje, amortizacijski načrt, izračun dolga, pravno podlago za takojšnje poplačilo in podatek o zavarovanjih. »Pri lizingu naj zahtevajo še pojasnilo, kaj bo z vozilom in kako bo njegova prodaja upoštevana v obračunu. Če želijo nadaljevati plačevanje, naj to predlagajo hitro in pisno ter ne čakajo na zapuščinski postopek oziroma njegov konec.«

Na obroke bi, prosim

Koliko je sploh prostora za dogovor? »Pogosto več, kot svojci sprva mislijo. Tudi banki ali lizingodajalcu niso vedno v interesu takojšnja izvršba, odvzem vozila ali spor. Včasih je za vse vpletene boljša rešitev aneks, reprogram, moratorij ali pristop k dolgu. Možnosti so največje, če ni zamud, če je predlog realen in če svojec izkaže plačilno sposobnost. Najbolje deluje kratek pisni predlog z dokazili – ne le telefonsko dogovarjanje.«

Ali lahko svojec nadaljuje obročno odplačevanje, pa je odvisno od tega, ali gre za kredit ali lizing. »Pri potrošniškem kreditu so dediči praviloma v močnejšem položaju – če dediščine ne zavrnejo, vstopijo v pravni položaj pokojnika, banka pa samo zaradi smrti običajno ne sme zahtevati takojšnjega poplačila. Pri lizingu pa je več odvisno od same pogodbe – od določil o smrti, zavarovanja, poroštva in plačilne sposobnosti svojca. Če želijo vozilo obdržati, je ključno, da se odzovejo hitro, pisno in predlagajo realen dogovor, na primer prenos ali aneks pogodbe.«

Preverite, ali vam grozi takojšnje poplačilo

Določene klavzule v pogodbi lahko v primeru smrti narekujejo takojšnje poplačilo. Slednje lahko seveda preverite. V pogodbi in splošnih pogojih je smiselno poiskati določila o odstopu od pogodbe, razdrtju, predčasni zapadlosti in izredni odpovedi, pa tudi o smrti lizingojemalca in pravnih naslednikih. Pomembna so tudi poglavja o vrnitvi predmeta leasinga, končnem obračunu, zavarovanju ter poroku in plačniku.

»Posebej pozorni bodite na zapise, da ob določenem dogodku zapadejo vse obveznosti hkrati, da mora uporabnik vozilo takoj vrniti ali da mora poravnati razliko med dolgom in njegovo prodajno vrednostjo. Pri kreditih preverite tudi določila o opominih in zamudi.«

Nimam od kod vzeti! 

Če ste po pogodbi res zavezani k takojšnjemu poplačilu lizinga, a tega ne zmorete, lahko lizingodajalec zahteva vrnitev vozila, ga proda in pripravi končni obračun. »Morebitno razliko lahko terja od oseb, ki zanjo pravno odgovarjajo,« pojasnjuje Lepoša.

Pa ga lahko proda pod ceno? »Lizingodajalec ne sme biti v boljšem položaju, kot bi bil ob običajnem izpolnjevanju pogodbe. Če vozilo vzame nazaj in ga proda, mora izkupiček upoštevati pri končnem obračunu. Preveriti je treba tudi bodoče obresti, prihranjene stroške in druge koristi. Če je vozilo prodano očitno prenizko, naj svojci zahtevajo dokazila o prodaji, cenitev oziroma podatke o tržni vrednosti ter natančen obračun. Pri vozilih se ne prepiramo po občutku – prenizko tržno vrednost je treba dokazati.«

Skrite pasti

Odvetnik poudarja, da je največja past ob podpisu pogodbe osredotočenost na mesečni obrok. Prava teža se namreč pogosto skriva v poglavjih o smrti, zamudi, poroštvu, zavarovanju in končnem obračunu.

Druga past je pričakovanje, da bo partner po smrti lahko preprosto nadaljeval plačevanje. Pri lizingu je za to pogosto potrebno soglasje lizingodajalca.

Tretja past je tihi sprejem dediščine. Dedič naj pred odločitvijo ne prodaja stvari, ne dviguje denarja za svoje potrebe in ne podpisuje priznanja dolga. Vzdrževanje in ohranjanje zapustnikovega premoženja pri tem ne šteje kot razpolaganje.

»Četrta past so prezrta zavarovanja in poroštva. Takoj je treba preveriti, ali obstaja življenjsko zavarovanje, zavarovanje terjatve, vinkulirana polica ali porok. Kdor je podpisal kot porok in plačnik, lahko odgovarja z vsem svojim premoženjem – do višine poroštvene zaveze.«

Nujno ob sklenitvi pogodbe

Da bi se izognili nepričakovanim nevšečnostim, se pred sklenitvijo kredita ali lizinga vedno pozanimajte, kaj se z odplačevanjem zgodi ob smrti. »Odgovor naj bo jasno zapisan v pogodbi ali vsaj pisno potrjen. Preveriti je treba tudi zavarovanje za primer smrti, invalidnosti ali hujše nezmožnosti plačevanja, zlasti če je en dohodek ključen za družino.«

Zelo natančno je treba razumeti tudi poroštvo. »Besedi porok in plačnik nista formalnost, ampak resna osebna finančna zaveza. Pri lizingu naj bodo posebej pozorni še na to, kako se izračuna predčasno prenehanje pogodbe, kdo prodaja vrnjeno vozilo in kako se njegova vrednost odšteje od dolga,« svetuje odvetnik.

Poučenost zmanjšuje stiske

Zgodb, kakršna je Evina, je sicer v Sloveniji veliko. »V praksi se najpogosteje pojavlja primer družinskega avtomobila na lizing, ko partner po smrti pričakuje, da bo preprosto nadaljeval odplačevanje, pogodba pa zahteva soglasje ali nov dogovor. Pogosti so tudi krediti z zavarovanjem, za katero svojci sploh ne vedo, ter poroštva, pri katerih sorodnik šele po smrti dolžnika ugotovi, da jih lahko upnik terja neposredno,« povedo v odvetniški pisarni Lepoša & odvetniki.

Glavni problem je v kombinaciji dolgih in zapletenih pogodb, premalo jasnih informacij ter predvsem napačnih pričakovanj. »Ljudje pogosto mislijo, da bo po smrti nekdo pač plačeval naprej, da dediči odgovarjajo le s podedovanim premoženjem ali da je poroštvo zgolj formalnost – a vse troje je lahko napačno. Zato je glavni nasvet preprost: ob podpisu ne glejte le mesečnega obroka. Smiselno je, da poznate in razumete vsaj ključna poglavja pogodbe – o smrti, zamudi, odpovedi, poroštvu, zavarovanju in končnem obračunu.«

»Smrt kreditojemalca pomeni za banko bistveno spremembo okoliščin. Ali je treba dolg poravnati takoj ali ga je mogoče odplačevati naprej, je odvisno od konkretne pogodbe, pravnega položaja vpletenih oseb ter vrste in zavarovanja kredita. Bistveno je, da se svojci z banko povežejo čim prej po smrti, saj je prav s pravočasno komunikacijo pogosto mogoče poiskati ustrezno rešitev,« pojasnjujejo pri Združenju bank Slovenije.

Dedovanje dolgov

Težave ne nastanejo le pri lizingu – tudi dedovanje dolgov prinaša veliko dvomov. Kaj če dediči nimajo sredstev za poplačilo? »Tu prihaja do najpogostejšega nesporazuma. Dedič za dolgove odgovarja do vrednosti podedovanega premoženja, vendar praviloma z vsem svojim premoženjem. Odgovornost je torej zneskovno omejena, ne pa nujno vezana le na podedovane stvari,« pojasnjuje Lepoša.

Če nekdo podeduje 10.000 evrov, dolgov pa je 30.000, odgovarja največ do 10.000 evrov. Upnik preostanka ne more izterjati, lahko pa v okviru tega zneska poseže tudi v dedičeva osebna sredstva. Če je dedič hkrati porok, pa je položaj težji – takrat lahko odgovarja za celoten dolg, brez omejitve na vrednost dediščine.

revija Jana