Dva pola družbe migetata na družbenih omrežjih. Glasni meljejo žaljivke, drugi pa se zaskrbljeno sprašujemo, kakšni vzgibi silijo ljudi k zadajanju bolečine neznancem. Če sodite med tiste, ki hrepenimo po vrednotah in medsebojnem spoštovanju, se pridružite gibanju za prijaznejši splet. Stopimo iz sence, preženimo temo in preplavimo družbena omrežja s toplino!
Kako sodelovati?
Pod objave na družbenih omrežjih pišite vzpodbudne in dobronamerne komentarje. Čim več, tem bolje. Iščite dobro in to izrazite, kot najbolje znate. Naj srčne misli zanihajo tehtnico na svetlo stran! Prijazne misli ne bolijo. Prijazne misli vračajo upanje. Postani del skupnosti, ki želi z zgledom ustvarjati lepši svet.
Priporočeni ključniki: #Prijazenspletzalepsisvet
#Prijaznebesedenebolijo #Prezenimotemozdruzbenihomrežij
Družba brez filtra
»Krava, pra*ica, kur*a! Fentaj se že enkrat!« je le eden izmed stotih komentarjev, nanizanih pod, roko na srce, čudaškim videoposnetkom na TikToku. Preverim avtorje. Otroci. Kot bi tekmovali, kdo lahko ostreje zareže v medmrežje. Brez zavor, surovo in boleče brezčutno. Kar tako, kot bi izrekli pozdrav in jo mahnili naprej, ne zavedajoč se, da so morda človeško dušo na drugi strani zaslona pahnili čez rob.
Upokojenka s širokim nasmehom na profilni fotografiji je diplomirani, večkrat nagrajeni in mednarodno znani glasbeni umetnici namenila zapis, v katerem jo je skušala razsvetliti, da je grda, ničvredna spaka, ki je nihče ne posluša. Prelivanju gnojnice se je pridružilo še več uporabnic spleta. Kot bi čutile dolžnost, da mlado dekle obrcajo z vseh strani, ji potisnejo glavo v blato in jo oropajo želje, da bi še kdaj naredila kaj lepega za ta svet. »Imam pravico izraziti svoje mnenje!« mi je zabrusila ga. Manica, ko sem jo povprašala po namenu takega početja. Res je lepa ta pravica.
Ali samozavestne spletne sodnike tovrstno početje zabava? Zdi se že tako. Morda pa jih brezčutne sodbe opolnomočijo in z njihove kože vsaj za kratek čas izmijejo boleče zavedanje, da sami nimajo česa pokazati. Ker je pač lažje pritegniti pozornost s pljuskom teme, saj se počutijo vidne, vredne in pomembne, ko se za njimi vije krvaveča sled spletnih komentarjev.
Stop sovražnemu govoru!
Zdi se, da je na spletu veliko nesrečnežev, ki si lepšajo vsakdan z razčlovečenjem tujih življenj. A množica se zdi velika zlasti zato, ker preostali del spletne družbe molči. »Ne želim biti del tega primitivizma. Raje se umaknem,« skomigne sodelavka. Kaj pa če bi se nehali umikati? S takšnim vedenjem negativnežem dajemo občutek, da so v večini ter se lahko mirno izražajo tako pritlehno in s tolikšno zlobo, kolikor jim pač omogoča njihov besedni zaklad.
Vabimo vas, da se pridružite Janinemu gibanju za prijaznejši splet. Postanite del spoštljive skupnosti, ki bo preplavila družbena omrežja s prijaznimi komentarji. Pokažimo, da je mogoče izraziti mnenje tudi spoštljivo, zlasti pa z vzpodbudno komunikacijo vplivati na spremembe. Tudi širjenje topline povezuje, daje moč in napaja z vero, da je mogoče svet spremeniti na bolje. Ne nazadnje se vse začne pri nas. Samo poglejte, koliko gorja ustvarijo tisti, znotraj katerih zeva praznina …
Zakaj ljudje pišejo negativne komentarje?
Se kdaj sprašujete, od kod ljudem vzgibi, da v komentarjih prelivajo žaljivke, in zakaj ob tem nimajo občutka, da je njihovo početje slabo? Trkanje na vest denimo hitro pometejo z razlago, da imajo pravico do izražanja mnenja, in nadaljujejo s svojim početjem. Še glasneje in z več ostrine. Zakaj se nam to dogaja?
»Najprej si je treba priznati, da je nasilje za mnoge privlačno. Dokazuje premoč, imeti oblast nad nekom pa je najmočnejša droga, kar je zapisal že Maslow, humanistični psiholog. Ko ne bi bilo tako, slovenska stranka, ki daleč prednjači po sovražnem govoru, ne bi imela med ljudmi stabilne podpore že desetletja. Verbalno nasilje je le eden izmed poskusov imeti oblast nad drugim. Varno skriti za izmišljenimi imeni si lahko privoščijo vse, kar jim slabega pride na misel, če jih upravljavec ne izbriše. Ko se pa sovražni govor začne v parlamentu in ga posamezni politiki širijo še zunaj, je s tem prižgana zelena luč za množico posnemovalcev. Že pred leti sem zapisal, da je zibelka sovražnega govora od samostojnosti dalje prav naš parlament. Ko popustijo obrambni mehanizmi družbe, se sovražni govor zlahka spremeni v prav taka dejanja. Žalosten dokaz za to imamo prav pred seboj – štiriletno balkansko klanje. Popačena razlaga svobode govora, kjer naj bi posameznik lahko govoril brez zavor in omejitev, pride prav vsem, ki nočejo videti posledic take svobode ne pri posamezniku, ki je s tem prizadet, niti v družbi, ki lahko hitro potone v vsesplošno nasilje,« pojasnjuje kriminolog in penolog Dragan Petrovec.
Od kod toliko krutosti v družbi?
Vrata v brezno črnine je odprla glorifikacija individualnih dosežkov. Biti najboljši, najuspešnejši, najlepši … Neoliberalni ideali imajo čedalje večji vpliv na družbo, ki si s podivjanim pehanjem za popolnostjo lomi kolena in izčrpava življenjsko energijo, hkrati pa pozablja na vrednote ter smisel ustvarjanja podporne skupnosti. Da je neoliberalizem z idealom uspeha in glorifikacijo individualnosti odprl vrata obema vrstama krutosti, do sebe in drugih, je že leta 2019 v Delu pisala filozofinja Renata Salecl, češ »krutost je prav v jedru neoliberalnih idej o uspehu, razvoju in profitu, ki iz menedžerskega diskurza čedalje bolj prehajajo v medije in s tem močno vplivajo na medsebojne odnose. Problem pa ni v tem, da so ljudje pod vplivom ideala tekmovalnosti in težnje po dobičku postali vse bolj kruti drug do drugega, ampak da je neoliberalni ideal vse bolj krut do samega sebe.«
Prispevek je objavljen v reviji Jana, št. 52, 24. december 2024.
