Kruh pod drobnogledom: strokovnjak razkriva, kaj kupujemo v resnici
Kruh je lahko zdrav ali zgolj videti zdrav. Sveža raziskava razkriva ogromne razlike v vlakninah in pasti, ki potrošnike zmedejo pri izbiri pravega.
Nekateri ne morejo brez njega, drugi se ga izogibajo kot hudič križa. Kruh, hrana, ki človeštvo spremlja že od pamtiveka. O njem krožijo številni urbani miti in zmotna prepričanja. Bi ga res morali črtati z jedilnika, če želimo živeti zdravo? Je črni le obarvan beli? So semena dokaz, da je kakovosten? Kakšnega prodajajo v malih pekarnah? Drobtinice o kruhu nam je natresel prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Nacionalne raziskave kažejo, da Slovenci še vedno zaužijemo premalo prehranskih vlaknin, ki so ključne za dobro prebavo in uravnavanje teže ter prinašajo manj nevarnosti za bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in nekatere oblike raka. Kruh je lahko pomemben vir prehranskih vlaknin, ampak le, če izberemo pravega. Ob mednarodnem dnevu polnozrnatih žit je Inštitut za nutricionistiko predstavil čisto sveže rezultate raziskave o sestavi kruha.
»Analizirali smo 58 vzorcev kruha, dostopnih na slovenskem trgu, in ugotovili, da se vsebnost prehranske vlaknine močno razlikuje – od povprečno 2,9 g na 100 g v belem kruhu do 7,5 g na 100 g v polnozrnatem kruhu. Polnozrnati kruh tako vsebuje skoraj trikrat toliko vlaknin kot običajni beli. Laboratorijske analize pa so pokazale, da je na trgu še veliko prostora za izboljšave, ne le pri sestavi kruha. Potrošniki si zaslužijo jasne informacije o vsebnosti polnozrnate moke in prehranskih vlaknin,« je povedal prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko.
V malih pekarnah polnozrnatega praktično ni
V raziskavo so vključili tako kruh iz večjih prodajaln in trgovskih verig kot tudi tiste iz manjših uličnih pekarn. V teh so vprašali po polnozrnatem kruhu, a iz večine odšli s takim s semeni ali zgolj temnejše barve. Le v treh od 32 so jim prodajalci povedali, da ga nimajo. Vsi vzorci so pogrnili na testu, polnozrnat ni bil niti eden. Pravst je sicer prepričan, da jih prodajalci niso želeli ogoljufati. »Verjetno niti sami ne vedo, kaj točno pomeni polnozrnati kruh in da mora za takšno poimenovanje vsebovati vsaj 80 % polnozrnate moke.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Izvedeli boste:
- Ali je kruh »škodljiv«?
- Kako jesti kruh?
- Bi lahko vse ogljikove hidrate zdravo zamenjali s kruhom?
- Kateri kruh ima največ kalorij?
- Ali je črni oziroma temni kruh res samo obarvan beli?
- Kakšna je razlika med polnozrnatim in črnim kruhom?
- Ali obstojnejši kruh vsebuje škodljive snovi?
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se