Pexels

Pismo bralke:

"Imam dojenčka, star je dva meseca in je precej jokav. Nič ga za dolgo ne pomiri, ponoči se pogosto zbuja, podnevi sicer zaspi, a ne za dolgo. Kadar ga vzamem k sebi takoj, ko slišim, da se zbuja, in ga podojim, je še kar, kadar pa sem preutrujena in te trenutke zamudim, se razkriči in potem ga zlepa ne morem umiriti. Ob tem me je strah, da bo s kričanjem zbudil tudi moža. On se je že itak preselil v otroško sobo, da ga ne sliši. Ima zahtevno službo, ravno je napredoval in si ne more privoščiti, da pri delu ne bi bil zbran. Saj ga ob večerih vzame v naročje, se malo poigra z njim, ampak mi ga skoraj takoj vrne.

Kadar ga prosim za pomoč, mi pravi, da sem na porodniškem dopustu, meni pa se čez dan pogosto ne uspe niti stuširati niti spiti kave v miru – navadno jo spijem, ko se že popolnoma shladi. A celo takrat mi gre v slast, ker neskončno potrebujem nekaj, da mi da malo energije. Z dojenčkom sem sama cele dneve. Preden greva na sprehod, me je strah, da mi ga ne bo uspelo pomiriti, če bi se vznemiril, in da bo morda hotel piti, meni pa je ob dojenju zunaj nerodno in tudi to mi jemlje energijo. Saj se prisilim, da greva, ker se mi zdi, da je na svežem zraku res mirnejši, ampak potem sem vsa potna.

Zavidam mamicam, ki z vozički sedijo na sončku in srkajo kavico, njihovi dojenčki pa mirno počivajo v vozičku. Predvsem pa zavidam tistim, ki so v družbi drugih mamic z vozički in malčki. Jaz tu nimam prijateljic, ker sva se tik pred porodom preselila. Skušala sem poiskati pomoč po spletu, pa ne vem, ali sem imela smolo ali pa druge prav vse zmorejo, in to brez težav. Dobila sem sicer nekaj uporabnih nasvetov, žal pa tudi nekaj zafrkljivih, češ da se ne znajdem ali da kompliciram, njim pa vse uspeva. Imate vi kak nasvet zame?"

Tina

Osebni arhiv

Kar predstavljam si, kako ste komaj pokonci.

In kako ne morete poskrbeti zase, ker vas nekdo močno potrebuje. Zadovoljni ste že s požirkom hladne kave, kar kaže, da potrebujete le malo dobrega, pa vas navda z energijo. Če je že ohlajena kava za vas skoraj vrhunec dneva, ste res v stiski – pa saj nikakor ne dvomim o vašem počutju.

Zunaj so otroci navadno precej bolj zadovoljni.

Opazujejo vse naokoli, dogaja se jim. Bolj je zadovoljen, bolj to pozitivno vpliva tudi na vas, tako da se brez strahu odločite za sprehode. Ste tudi vi že poskusili sesti in kaj naročiti? Imam občutek, da vas je preveč strah, kaj bi se utegnilo zgoditi. Poskusite, vedno lahko naročite pijačo za s seboj, če res ne bi šlo.

Odnosi

Sva res čudaka, ker po porodu nisva sprejemala obiskov?

Če bo začel jokati, pač bo, jok je za dojenčke značilen. Mislim, da vas bodo mimoidoči popolnoma razumeli in z vami sočustvovali, tiste pa, ki bodo morda očitajoče gledali ali celo od daleč komentirali, pa mirno poglejte v oči in ignorirajte. Saj veste, da tisti, ki se tako očitno vtikajo v druge, niso zadovoljni sami s seboj in najbližjimi. In z gotovostjo trdim, da to velja tudi za tiste, ki vam solijo pamet po spletu, jim pa anonimno stresanje srda včasih pričara večvrednostni občutek.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana