Mateja J. Potočnik

Ko sem se pred dobrimi desetimi meseci odpravila v Podhosto delat reportažo o družini Rajk, o kateri je mladi režiser in scenarist Rok Biček deset let snemal dokumentarec , sem imela kar nekaj zadržkov. Kako me bodo sprejeli v družini, ki je posebna, drugačna? Se bodo sploh hoteli pogovarjati z mano? Mi bo uspelo napisati dobro reportažo? No, pa se je Rok ponudil, da gre zraven in bo pomagal pri prepričevanju družinskih članov, naj sodelujejo, in tudi član družine Matej je privolil, da nam na stežaj odpre vrata njihove močno zdelane hiše. Niti v najlepših sanjah si nisem predstavljala, kakšne posledice bo sprožil ta članek.

Kar se Nuša odloči, Nuša stori. Dva dni po članku v Zarji mi je Nuša Rustja iz novomeškega območnega združenja Rdeči križ napisala čudovit mejl, da se je takoj, ko je prebrala članek in si ogledala tudi film Družina, dobila s svojim nekdanjim dijakom Rokom Bičkom na kavi in da sta sklenila, da je treba družini Rajk pomagati. In kar se Nuša odloči, Nuša stori. Obiskala je družino, peljala mamo Alenko na kavico in na grob njenega moža, se prepričala, v kakšnem stanju je hiša. Takrat se je dokončno odločila, da bo sprožila akcijo, v kateri bodo zbirali sredstva za obnovo, ter da bo Alenki in njenemu sinu Mitji, obema s posebnima potrebama, priskrbela tudi zdravstveno in socialno pomoč. Pogovorila se je še z Matejem, glavnim akterjem dokumentarnega filma ter skrbnikom mame in brata, ki je seveda moral privoliti v pomoč dobrih ljudi iz soseščine. In akcija se je začela. 

Donatorji, film, dobrodelni koncert. V desetih mesecih so Nuša in njeni kolegi iz območnega združenja Rdečega križa Novo mesto zbrali 150 donatorskih nakazil s skupnim zneskom 38.529,69 evra ter 20 donatorjev v materialu in delu. S filmom Družina so obredli številne kinematografe po Sloveniji ter s prostovoljnimi prispevki in vstopninami zbrali 7600 evrov. Obnova hiše je bila ocenjena na 41.657,18 evra, stala pa je 50.203,04 evra, saj so naredili tudi kurilnico, dimnik, napušč in stopniščno ograjo, ki prvotno niso bili načrtovani. Nuša je organizirala tudi dobrodelni koncert, in ta je tudi prinesel nekaj denarja. Družino Rajk so za štiri mesece preselili v mobilno hiško, Mitja in Matej pa sta ves čas pomagala pri delih. 

Ganljiva otvoritev. 30. avgusta so hišo predali Rajkovim. Prišla sta mama Alenka, čeprav ima poškodovano nogo, in Matej, ta se je vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri obnovi, prav lepo zahvalil. Rekel je, da si je želel vse to narediti sam, a mu seveda še dolgo ne bi uspelo. Obljubil je, da bo poskrbel za fasado hiše. Oba, Alenka in Matej, sta bila presrečna, ker lahko živita v res lepih prostorih prenovljene hiše. Seveda je zadovoljen tudi Mitja, ki je bil ob otvoritvi na morju. 

Solze. Ko sem spremljala prireditev, na kateri so Rajkovim predali prenovljeno hišo, so me ves čas oblivale solze. Najprej je Nuša Rustja prebrala zaključek članka iz Zarje, ki jo je tako pretresel, da se je odločila pogledati še film in pomagati. Potem se je za članek zahvalil še direktor uprave občine Dolenjske toplice Rado Javornik, pa mnogi donatorji in za konec še Matej Rajk, 26-letni fant, ki ima na grbi res težko družinsko breme, ki ga bolj ali manj uspešno nosi. Ko je bil star 18 let, je moral stopiti v očetove čevlje, saj je oče, ki je prej skrbel za družino, umrl. Ob vseh teh zahvalah in podelitvi pisnih zahval vsem, ki so pomagali pri obnovi hiše, je bil ženski del občinstva res ganjen, saj se tako lepe in dobre stvari dogajajo redko. In ko vidiš obnovljene sobe, kopalnico, ki je bila prej plesniva in umazana, kuhinjo, ki se blešči v sivi in vijolični barvi, si resnično ponosen. Novinarstvo je lahko sijajen poklic, ki pomaga ljudem. Dostikrat slišim: »To ste zakuhali mediji, novinarji ste hujskači ...!« No, družini Rajk je novinarski članek pomagal, da so dobili čudovite prostore v hiši, v kateri radiatorji prej niso delali, saj sploh niso bili priklopljeni na sistem, ki je zdaj v celoti prenovljen, vodovodne pipe so bile odslužene, cevi prav tako, stene sploh nikoli niso bile prepleskane, zdaj so bleščeče bele, pohištvo je novo. Mitja je imel pred obnovo čevlje in oblačila zložene kar po tleh in stolih v spalnici, zdaj so našli svoj prostor v novih, prostornih omarah. Zamenjana so okna, vrata, stekla, talne obloge ... 

Dobri ljudje. Nuša Rustja je v svojem govoru povedala, da se je držala Gandijevega načela: »Ti moraš biti sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« V teh desetih mesecih se je tudi sama res močno spremenila, naučila se je, da hišni mojstri niso bavbav, spoznala je, da zna organizirati dobrodelni koncert, da zna prepričati donatorje, da prispevajo za dobro stvar, postala je prijateljica sprva nezaupljive Alenke Rajk, Mitje in Mateja. Njeno delo še ni končano, za Rajkove išče tudi sistemske rešitve, da bi dobili stalno pomoč na domu in še kaj. S kolegicami iz Rdečega križa bodo še vedno hodile pomagat vzdrževat red v hiši. Morda bi za Nušo bolj kot Gandijev rek veljalo tisto: »Če si osrečil enega človeka, si osrečil ves svet.« Hvala, Nuša, ker si osrečila kar tri. 

Alenka Rajk, Mitjeva in Matejeva mama: Malo me boli vrat 

»Preuredili so vso hišo, v njej se zdaj res dobro počutim. Danes sem prvič po štirih mesecih spala v njej, in to odlično, samo malo me boli vrat, ker mi nagajajo nove blazine. V mobilni hišici sem se počutila kot na morju, tudi Rok nas je prišel obiskat. Vsega je bilo dovolj. Pri pospravljanju hiše sem jim malo pomagala, brisala sem omare. Najbolj sem hvaležna Rdečemu križu in Nuši, ker greva kdaj na kavico, uredili sva grob, ona je pobudnica te akcije. Tudi Mitja je zelo vesel, ker ima zdaj vse v omarah. Vsi trije bomo skrbeli za red.«

Matej Rajk, 26 letni »družinski poglavar«: Prebral sem članek in bil šokiran

»Ko me je Rok poklical, naj pridem na intervju v Kino Šiška, sem imel vsega tega že vrh glave. (smeh) A ravno sem šel po motor na Primorsko, dogovorjeni smo bili ob devetih, prišel sem ob pol enajstih. (smeh) Malo smo se pogovarjali, fotografirali, izrazili ste željo, da pridete še sem, v našo hišo, in sem privolil. Potem sem prebral članek in sem bil šokiran – pozitivno. Način, na katerega ste predstavili našo družino in našo hišo, zelo dobro. Čez dan, dva me je poklical Rok, pripeljal Nušo in že je stekla akcija. Bil sem presenečen nad hitrostjo dogajanja. Nekaj časa kar nisem mogel verjeti, da se bo to resnično zgodilo. In zdaj, ko je vse to narejeno, sem vesel in hvaležen. Hvala!« 

Nuša Rustja, pobudnica akcije Pomagajmo družini Rajk: Vse to me je napolnilo z nečim lepim, me obogatilo

»Že od malega me je izpolnjevalo, če sem pomagala drugim. V to družino sem prišla zaradi Roka in vašega članka. Ni mi bilo lahko. Ko so me sprejeli, mi je odleglo. Alenka je šla z mano ven, na grob, drugim to ni uspelo. Imam veliko energije, a včasih sem šla iz hiše jezna. Hišo smo sčistili, čez teden dni je bilo okrog spet polno navlake. A spremembe se dogajajo počasi. Z Matejem sem včasih govorila spodbudno, včasih jezno, vsak dan je bil 'lekcija'. Vse to me je vsemu navkljub napolnilo z nečim lepim in obogatilo. Srčno upam, da bodo Rajkovi dobili še kakšno drugo praktično in psihosocialno pomoč. Pomagali jim bomo še naprej. Za 26-letnega fanta je breme vzdrževanja hiše ter ukvarjanje z nebogljenima mamo in bratom kar preveliko.«

Članek je bil objavljen v 36. številki revije Zarja. (4.9.2018)