Z otrokom ste v trgovini, nakupujete hrano za ves teden, z mislimi ste pri seznamu živil v roki, ko naenkrat otrok zagleda čokolado in reče: »Mami, še čokolado bi!«

Vi mu ne namenjate pozornosti in otrok se nameni do police s sladkarijami. V roki že drži čokolado, ko se šele zaveste, kaj počne. »Ne, vrni čokolado, ne bova je vzela!«

»Hočem čokolado. Ta ima še sličico,« moleduje otrok. »Ne, vrni jo na polico,« vztrajamo.

»Ne, hočem čokolado!« začne vpiti otrok, pri tem pa toči debele solze, morda začne še cepetati ali se metati ob tla. Starši poskušamo otroka pripraviti do »primernega« vedenja z:

• grožnjami: »Takoj nehaj, sicer gremo zdaj domov.«
• prošnjami: »Prosim, nehaj se tako vesti.«
• vzbujanjem »slabih« občutkov: »Poglej, vsi te gledajo. A te ni sram, kako se obnašaš?«
• ignoriranjem: starši se obrnejo in »nakupujejo« naprej.

Več v Zarji, 12.7.2016