Čez leto ali dve bo manj vremenskih ekstremov
Ema Kurent, astrologinja: »Če mislite na ekstremno vremensko dogajanje, ki naj bi ga povzročalo globalno segrevanje, tega kot astrologinja ne morem komentirati. Znanost, ki to preučuje, najbrž ve, kaj govori. Sama preučujem vreme skozi prizmo Lune in planetov. Lastne raziskave so mi pokazale, da igra Lunina deklinacija zelo pomembno vlogo. Gre za njen maksimalni odmik od ekvatorja, ki se giblje med 18 in 28 stopinjami in poteka v ciklu 18,5 leta. Luna v tem obdobju zarisuje nekakšen val, ki se dviga in upada. V letih 2024 in 2025 smo na vrhuncu vala, zato imamo tudi ekstremno vreme. V zadnjih stotih letih so bila takšna obdobja 1931–1933, 1949–1951, 1968–1970 in 2005–2007. Se spomnite vročinskega vala, ki je Evropo zajel v letu 2006? Naš kontinent se je ves julij kuhal pri temperaturi nad 35 stopinj Celzija, medtem ko so bile spomladi tega leta v vzhodni Evropi katastrofalne poplave. Torej če teorija o globalnem segrevanju drži, potem to očitno ne poteka tako preprosto in linearno, kot bi si morda predstavljali. In s tega vidika je logično, da naš planet zdaj doživlja ekstremno vreme. Še več tega pričakujem v prihodnjem letu dni, s poudarkom na pomladi 2025. Pozneje bi se moralo stanje počasi normalizirati.
Vreme sicer 'delajo' tudi sončni in lunini mrki. Za našo deželo sem samo enkrat v zgodovini svojega javnega prognoziranja izrazila zaskrbljenost, to je bilo za poletje lani, ko smo dejansko doživeli urnebes. Ta je bil posledica sončnega mrka, ki je aprila za naše kraje nastopil natanko na vzhodnem obzorju. Mrki delujejo še več mesecev po nastopu. Uničevalno deževje se je začelo 3. in 4. avgusta, dan po perigeju, to je povsem astrološko logično, kajti ob perigeju, ko je Luna najbliže Zemlji, je vlaga v ozračju povečana, kar lahko ob ustreznih dodatnih pogojih povzroči poplave. Perigej nastopi enkrat mesečno, podatke najdete tudi v mojem Luninem vodniku. Naslednji bo nastopil 21. avgusta, kar bo malo po izjemno stresni polni luni, ki bo 19. avgusta. Med približno 15. in 25. avgustom bo svet doživel veliko hudega, tako glede vremena kot glede dogajanja v politiki in družbi. Kar se tiče vremenskega dogajanja pri nas, pa za prihodnje leto dni vidim največjo nevarnost spomladi, ko bi spet lahko imeli poplave. Nevarnost bo trajala od sredine marca do junija. To bo povezano tudi z veliko količino snežnih padavin, ki jih bomo prejeli na začetku leta.
Dovolite mi še nekaj besed v zvezi s trditvami nekaterih, da nam nekakšni 'strici iz ozadja' umetno spreminjajo vreme. Ti ljudje očitno ne vedo, da so vremenske ujme vključno s potresi normalno življenje narave. Sodobna tehnologija je kljub nekaterim slabotnim poskusom zelo zelo daleč od tega, da bi lahko nadzorovala vreme. Če bi bilo to mogoče, bi nam navsezadnje lahko pripravili lepo vreme za začetek letošnjih olimpijskih iger v Parizu, kaj menite? Doživljamo pa prav nasprotno.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 32, 6. avgust, 2024.
