Trump samozavesten: Zelo blizu smo koncu te vojne
Obstreljevanje na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Pomembno je tudi dogajanje v Hormuški ožini, skozi katero gre v normalnih razmerah 20 odstotkov svetovne nafte.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Varnostni svet je pred začetkom odprte razprave o položaju na Bližnjem vzhodu glasoval tudi o ruskem predlogu resolucije, ki zadeva ameriško-izraelsko vojno proti Iranu.
Ruski predlog, ki nima so-sponzorjev, obsoja pa napade na civiliste in poziva k diplomaciji za konec spopadov, je dobil le štiri glasove podpore. ZDA in Latvija, ki je januarja v Varnostnem svetu nadomestila Slovenijo, sta glasovali proti, devet držav pa se je vzdržalo.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da je bil potrjeni predlog Bahrajna pristranski, predlagani nepristranski dokument pa poziva k takojšnjemu koncu vseh vojaških aktivnosti, obsoja napade na civiliste in poziva k pogajanjem.
Trump dejal, da odpravljajo grožnjo v Hormuški ožini
Ameriški predsednik Donald Trump je po lastnih besedah mislil, da bo Iran najprej napadel ZDA, in dodal, da je Teheran namesto tega storil nekaj zelo neumnega, ko je napadel svoje sosede.
»Njihovi sosedje so bili večinoma nevtralni ali vsaj niso nameravali biti vpleteni, pa so bili napadeni, kar je imelo obraten učinek. Sosedje so se postavili na našo stran in jih začeli napadati, in to pravzaprav precej uspešno,« je dejal Trump.
Govoril je tudi o Hormuški ožini in povedal, da ZDA odpravljajo grožnjo plovilom v njej s strani Irana in njegovih posrednikov. "Rezultat bodo nižje cene nafte."
Kot je povedal, bodo plovila morda zaščitili in zagrozil Iranu z nepredvidljivimi posledicami, če bo napadel plovila z ameriško zaščito.
O napadu na Iran je dejal, da je bil to »izlet v nekaj, kar je bilo treba storiti. Zelo blizu smo koncu te vojne,« je dejal.
Proiranski hekerji izvedli kibernetski napad na poslovna velikana v ZDA
Z Iranom povezana hekerska skupina Handala je prevzela odgovornost za obsežen kibernetski napad na ameriškega velikana medicinske tehnologije Stryker. Navedla je, da je izbrisala več kot 200.000 sistemov in pridobila 50 terabajtov podatkov, poroča časnik Wall Street Journal.
Napad je opisala kot maščevanje za napad na šolo v Minabu, kjer je po iranskih podatkih umrlo več kot 170 ljudi, večinoma deklic. Preiskava o napadu v ZDA poteka, uvodni sklepi pa nakazujejo na napad z ameriškim raketnim izstrelkom tomahawk.
Handala trdi, da je uspešen kibernetski napad zaprl urade Strykerja v 79 državah in da so vsi izvlečeni podatki zdaj v rokah svobodnih ljudi po svetu. To naj bi bil šele začetek novega poglavja v kibernetski vojni proti "sionističnim voditeljem in njihovim lobijem".
Skupina Handala je kasneje objavila, da je izvedla tudi napad na Verifone, ki je specializiran za elektronska plačila in plačila na prodajnih mestih.
Podjetje Stryker je globalni gigant na področju medicinskih pripomočkov z okoli 56.000 zaposlenimi. Proizvaja vse od ortopedskih vsadkov in kirurških instrumentov do bolniških postelj in robotskih kirurških sistemov, navaja časnik.
Varnostni svet ZN: poziv Iranu naj preneha napadati sosede
Varnostni svet ZN je danes s 13 glasovi za in vzdržanima glasovoma Rusije ter Kitajske potrdil predlog resolucije Bahrajna in Sveta za sodelovanje v zalivu (GCC), ki od Irana zahteva naj preneha napadati svoje arabske sosede.
Predlog resolucije je kot so-sponzor podprlo 135 držav, med njimi tudi Slovenija.
Varnostni svet ZN bo pred začetkom odprte razprave o položaju na Bližnjem vzhodu glasoval tudi o ruskem predlogu resolucije, ki prav tako zadeva ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Ruski predlog, ki nima so-sponzorjev od držav, ki so vpletene v vojno, obsoja napade na civiliste in poziva k diplomaciji za konec spopadov.
V ZAE zvoki sistemov zračne obrambe
Obrambno ministrstvo Združenih arabskih emiratov (ZAE) je pojasnilo, da se odziva na grožnje z raketami in brezpilotnimi letali iz Irana.
Kot so povedali v izjavi na omrežju X so zvoki, ki jih je mogoče slišati po državi, posledica prestrezanja raket in brezpilotnih letal, ki prihajajo iz Irana, s strani sistemov zračne obrambe.
Iran svari: Udarili bomo nazaj po pristaniščih
Visoki iranski vojaški predstavnik je po izdanem opozorilu iranskim civilistom naj se izogibajo vsem pristaniškim objektom vzdolž Hormuške ožine, kjer delujejo iranske pomorske sile, takoj vrnil z opozorilom, da bodo vsa pristanišča v regiji postala legitimne tarče, če bodo iranska pristanišča napadena.
Trump: Nismo še končali
V pogovoru z novinarji pred Belo hišo je ameriški predsednik Donald Trump dobil tudi vprašanje, kaj bo potrebno, da se vojna v Iranu konča. "Še enkrat isto," je odgovoril ter dodal: "In videli bomo, kako se bo vse to izteklo."
Po njegovih besedah so ZDA na Iran udarile močneje kot na katerokoli državo v zgodovini. "Izgubili so svojo mornarico. Izgubili so svoje letalstvo. Sploh nimajo protiletalskega sistema. Nimajo radarja. Njihovih voditeljev ni več. In lahko bi storili veliko hujše. Nismo še končali," je dejal.
Se je pa Trump izognil vprašanju o napadu na šolo v južnem Iranu, v katerem je umrlo 175 ljudi, večinoma otrok. Dejal je, da za incident ne ve. Kot poroča Al Jazeera, člani njegove administracije pravijo, da poteka preiskava in te zaenkrat ne morejo komentirati. Trump je po napadu govoril, da je šolo zadela iranska raketa, a so vojaški opazovalci takoj zavrnili Trumpovo namigovanje, da je Iran pomotoma zadel svojo šolo.
Omanski sultan klical iranskega predsednika
Omanski sultan Haitham bin Tariq al-Said je v telefonskem pogovoru z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom izrazil svoje neodobravanje in obsodbo nad nenehnimi napadi na omansko ozemlje. Več tankerjev za skladiščenje goriva v omanskem pristanišču Salalah je bilo po poročanju državnih medijev zadetih z droni.
Omanski voditelj je ponovil nevtralno stališče sultanata v konfliktu in potrdil, da bo Oman sprejel vse potrebne ukrepe za ohranitev svoje varnosti in stabilnosti.
Države članice IEA odobrile največjo sprostitev zalog nafte v zgodovini
Države članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) so se soglasno odločile za največjo sprostitev nujnih zalog nafte v zgodovini. Na trg bodo poslale 400 milijonov sodčkov nafte, da bi ublažile pomanjkanje zaradi zaprtja Hormuške ožine, je sporočil izvršni direktor Fatih Birol.
Trump: "Vojna poteka odlično"
Ameriški predsednik Donald Trump je povedal, da bi se vojna z Iranom lahko končala "kmalu," saj po njegovih besedah v Iranu ni več "praktično ničesar, na kar bi lahko ciljali." V kratkem telefonskem intervjuju za portal Axios je Trump danes dejal, da vojna "poteka odlično," in da so ameriške sile povzročile več škode, kot je bilo pričakovano. "Prehiteli smo časovni načrt. Povzročili smo več škode, kot smo mislili, da je mogoče, celo v prvotnem obdobju," je dejal.
Kritiki pa pravijo, da so se Trumpovi cilji v vojni večkrat spremenili, medtem ko ankete javnega mnenja kažejo, da mnogi Američani nasprotujejo konfliktu.
Patriot v Turčiji
Ameriški sistem zračne obrambe Patriot je bil opažen na cesti v vzhodni Turčiji, potem ko so tamkajšnje oblasti sporočile, da bo sistem nameščen v bližini radarske baze Nata. Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo sistem nameščen v bližini baze Kurecik, ki Natu zagotavlja ključne radarske podatke za zgodnje opozarjanje.
Po poročanju Reutersa je baza pomagala odkriti dve iranski balistični raketi, ki sta bili v preteklem tednu usmerjeni proti Turčiji. Iran je zanikal, da bi ciljal na Turčijo, in trdi, da ni v vojni z državami v regiji.
Iran skozi ožino ne bo spustil niti litra
Iran je sporočil, da se je državna politika vzajemnih napadov "končala", je v izjavi dejal tiskovni predstavnik iranskega vojaškega poveljstva Ebrahim Zolfaqari.
Teheran "ne bo dovolil niti enemu litru nafte", da bi prečkal Hormuško ožino in dosegel ZDA, Izrael in njihove partnerje, je povedal Zolfaqari. Tiskovni predstavnik je še dodal: "Vsako plovilo ali tanker, ki je namenjen tja, bo legitimna tarča. Pripravite se na to, da bo sod nafte dosegel 200 dolarjev, ker je cena nafte odvisna od regionalne varnosti, ki ste jo destabilizirali."
Američani napadli iranski obrat za proizvodnjo raket
Poveljnik ameriškega centralnega poveljstva Brad Cooper je sporočil, da so ZDA v Iranu napadle velik obrat za proizvodnjo balističnih raket.
Po njegovih besedah so ZDA od začetka vojne zadele več kot 5500 ciljev, vključno z več kot 60 ladjami, ter uničile zadnje štiri iranske vojne ladje razreda Soleimani, poroča CNN.
Iran na nogometnem SP v ZDA ne bo sodeloval
Ahmad Donyamali, iranski minister za šport, je povedal, da država ne bo mogla sodelovati na prihajajočem svetovnem prvenstvu v nogometu.
Donyamali je v govoru na iranski državni televiziji dejal, da zaradi trenutne izraelsko-ameriške vojne proti Iranu sodelovanje ni mogoče.
Španija tudi uradno odpoklicala veleposlanika v Izraelu
Španija je uradno odpoklicala svojega veleposlanika v Izraelu, kar kaže na nadaljnjo ohladitev diplomatskih odnosov med državama.
Odločitev je bila objavljena v sredo v španskem uradnem listu in potrjuje potezo, ki jo je vlada odobrila dan prej. Špansko veleposlaništvo v Tel Avivu bo odslej delovalo pod okriljem odpravnika poslov.
Madrid je svojega veleposlanika sicer odpoklical septembra lani, potem ko so se napetosti med vladama stopnjevale. Spor je sledil kritikam izraelskega zunanjega ministra Saara zaradi vrste ukrepov, ki jih je napovedal španski premier Sanchez. Ta je ukrepe uvedel po obsodbi genocida v Gazi.
Starmer zagovarjal odločitve Združenega kraljestva
Britanski premier Keir Starmer je v parlamentu zagovarjal odločitev, da se Združeno kraljestvo ne bo pridružilo vojni proti Iranu.
Poudaril je, da britanske oborožene sile že izvajajo obrambne operacije na Bližnjem vzhodu, kjer je RAF (Kraljevo letalstvo) opravil več kot 230 ur letov in sestrelil več brezpilotnih letal.
Napovedal je tudi, da bo davek na gorivo ostal zamrznjen do septembra, vlada pa bo razmere spremljala glede na razvoj konflikta, poroča BBC.
V Bejrutu zadeto stanovanjsko poslopje
CNN poroča, da so ljudje v Bejrutu v popolnem šoku, potem ko je bila v zgodnjih jutranjih urah v središču libanonske prestolnice napadena stanovanjska stavba.
"To je priljubljena soseska, kjer so ljudje mislili, da so varni, prebivalci pa si niso nikoli mislili, da bo to območje v nevarnosti ali tarča kakršnih koli napadov," poroča dopisnica ameriškega medija Carine Torbey.
Dodaja: "Obstajajo resni strahovi in zaskrbljenost glede tega, kaj sledi, in to je le en primer tega, kar se dogaja po Libanonu. Velika območja države na jugu in v južnih predmestjih Bejruta, so vsak dan prizadeta zaradi napadov. Več kot 700.000 ljudi je bilo zaradi izraelskih ukazov o evakuaciji razseljenih iz svojih domov in iščejo prenočišče."
Putin o vojni s predsednikom Združenih arabskih emiratov
Ruski predsednik Vladimir Putin se je s svojim predsedniškim kolegom iz ZAE, Mohamedom bin Zayedom Al Nahyanom, pogovarjal o konfliktu na Bližnjem vzhodu, je sporočil Kremelj.
"Voditelja sta nadaljevala izmenjavo mnenj o nevarno slabšajočih se razmerah na Bližnjem vzhodu, ki imajo resne posledice za Iran in arabske države," je Kremelj sporočil v izjavi.
"Ruski predsednik je poudaril potrebo po zaustavitvi nadaljnjega stopnjevanja konflikta in njegovi rešitvi s pogajanji," so še zapisali.
Trije mrtvi v napadu na Tabriz
V ameriško-izraelskem napadu v iranskem severozahodnem mestu Tabriz so bile ubite tri osebe, poroča tiskovna agencija Tasnim.
V napadu, ki se je zgodil v stanovanjskem naselju Saffronieh, so bile ranjene štiri osebe, poroča Al Jazeera.
Avstrija podpira odločitev o sprostitvi naftnih rezerv
Avstrija bo sodelovala pri sprostitvi nafte iz strateških rezerv, ki jih morajo države članice Mednarodne agencije za energijo danes odobriti, je na novinarski konferenci povedal njen minister za gospodarstvo Wolfgang Hattmannsdorfer.
"Od včeraj smo v zelo tesnem stiku z vsemi državami članicami Mednarodne agencije za energijo in bomo načeloma podprli odločitev o sprostitvi teh rezerv surove nafte," je dejal.
Tajska ladja napadena v Hormuški ožini
Tajska mornarica je sporočila, da je bila tovorna ladja pod tajsko zastavo napadena v Hormuški ožini. Na krovu je bilo 23 tajskih članov posadke, 20 jih je rešila omanska mornarica, tri pa še vedno iščejo.
Stroka: Silovite gospodarske posledice gre pričakovati tudi v EU
Energetski strokovnjak Jan Rosenow z Univerze v Oxfordu za Al Jazeero opozarja, da bi dolgotrajna vojna z Iranom močno prizadela evropsko gospodarstvo.
Rast cen energije bi se po njegovih besedah razširila po celotnem gospodarstvu, saj je okoli 80 odstotkov evropske energije še vedno iz fosilnih goriv, kar bi povečalo stroške proizvodnje in pospešilo inflacijo.
Posledice bi občutila gospodinjstva, kot tudi podjetja in javni sektor, vojna pa po njegovem mnenju razkriva veliko evropsko odvisnost od uvoženih fosilnih goriv.
ZDA: Iran premore do 6000 pomorskih min
Po poročilu ameriškega kongresa ima Iran približno 5000–6000 pomorskih min različnih vrst.
Po navedbah ameriških obveščevalnih virov je Iran začel postavljati mine v Hormuški ožini, ključni pomorski poti, skozi katero poteka približno petina svetovne trgovine s surovo nafto, vendar za zdaj le v omejenem obsegu.
Predsednik ZDA Donald Trump je Iran pozval, naj mine iz ožine nemudoma odstrani, če so bile res nameščene, poroča CNN.
Tisoči na pogrebni slovesnosti iranskih poveljnikov
Iranci se na trgu Enghelab v Teheranu udeležujejo pogrebne slovesnosti za poveljnike iranske revolucionarne garde (IRGC), vojaške poveljnike in druge, ki so bili ubiti v prvih dneh ameriško-izraelskih napadov na Iran.
Bombardiranje Teherana
Iranski mediji poročajo o bombardiranju na nekaterih območjih v zahodnem in vzhodnem Teheranu, pa tudi o zvoku letal, ki letijo nad prestolnico.
Izraelska vojska je pred kratkim sporočila, da je sprožila sočasne napade na Iran in Libanon.
Svetovna cena nafte strmo narasla
Svetovne cene nafte so se ponovno močno zvišale, saj izraelsko-ameriška vojna proti Iranu še naprej pretresa energetske trge in vzbuja zaskrbljenost glede zalog surove nafte.
Mednarodna referenčna vrednost, severnomorska nafta Brent, se je zvišala za 5,1 odstotka in dosegla 92,23 dolarja (skoraj 80 evrov) za sod (159 litrov).
Medtem je glavna ameriška referenčna vrednost, nafta West Texas Intermediate, zabeležila še strmejšo rast. Cena je pridobila 5,9 odstotka, s čimer se je dvignila na 88,38 dolarja (okoli 76 evrov) za sod.
Trgovci so se odzvali na strahove, da bi lahko stopnjevanje konflikta motilo izvoz iz regije, ki ostaja osrednjega pomena za svetovno proizvodnjo nafte.
Iran dobrodošel na nogometnem SP
Predsednik krovne nogometne zveze FIFA Gianni Infantino je povedal, da mu je ameriški predsednik Donald Trump zagotovil, da je iranska reprezentanca dobrodošla na svetovnem prvenstvu v ZDA.
Kljub temu ostaja udeležba Irana negotova zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in ameriških vizumskih omejitev, ki bi lahko preprečile prihod navijačev in delegacije.
Infantino je ob tem svetovno prvenstvo označil kot priložnost za povezovanje ljudi po svetu.
Po napadu na iransko banko obljubili povračilni udarec
Tiskovni predstavnik iranskega združenega vojaškega poveljstva Ebrahim Zolfaghari je zagrozil, da bo Iran kot povračilni ukrep za domnevni napad na iransko banko ciljal izraelske in ameriške banke v regiji. Opozoril je, da se ljudje ne smejo približevati bankam v radiju enega kilometra. Iranski mediji poročajo tudi o napadih na stavbo državne banke Sepah v Teheranu ter o motnjah v delovanju bank Sepah in Melli.
Črni dež v Teheranu
V iranski prestolnici Teheran je med vikendom padal črni dež. Več o tveganjih in predvsem tem, kaj vse bi lahko ta kisli dež vseboval, je pojasnil Gabriel da Silva, kemijski inženir z univerze v Melbournu in strokovnjak s področja onesnaževanja zraka.
V bližini letališča v Dubaju padla drona
V bližini letališča v Dubaju sta padla iranska drona. Poškodovani so bili štirje ljudje. Letališče je ostalo odprto.
Trump zagotavlja, da bo Iran nastopil na svetovnem prvenstvu
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu manj kot tri mesece pred svetovnim prvenstvom predstavlja resen izziv za odnos predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Giannija Infantina s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Ta je zdaj Infantinu zagotovil, da bo to poletje iranski nogometni reprezentanci kljub vojni dovoljeno sodelovati na svetovnem prvenstvu.
Zadeta še tretja ladja
BBC poroča, da je v Hormuški ožini neznan izstrelek zadel še tretjo tovorno ladjo. Tudi v tem primeru jo je posadka odnesla brez poškodb.
Ameriški vojaki kmalu na iranskih tleh?
Demokratski senator Richard Blumenthal meni, da je Trumpova administracija na dobri poti, da v Iran pošlje ameriške kopenske sile. To je povedal po sestanku, na katerem so bili senatorji obveščeni o poteku vojaškega posega v Iranu. Blumenthal je bil jezen, še nikoli tako v zadnjih 15 letih odkar je senator. »Na moja vprašanja nisem dobil odgovorov, zahteval jih bom, ameriški narod si jih zasluži,« pravi Blumenthal, ki ga skrbi, da bi padlo še več ameriških vojakov, obenem pa dvomi, da ima Trump jasen cilj, kaj doseči z napadom na Iran.
Modžtaba Hamenej je živ in zdrav
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je "živ in zdrav," je dejal Jusef Pezeškian, vladni svetovalec in sin iranskega predsednika, s čimer se je odzval na ugibanja o njegovem stanju. Na svojem računu na Telegramu je objavil: "Slišal sem govorice, da je bil gospod Modžtaba Hamenej poškodovan. Vprašal sem svoje prijatelje in povedali so mi, da je, hvala bogu, živ in zdrav."
Iran začel z obsežnimi napadi
Iran je sporočil, da je danes izvedel nov obsežen val napadov na Izrael in zalivske države, med drugim tudi na naftno polje v Savdski Arabiji. V napadih v Izraelu so iranske sile po lastnih trditvah zadele komunikacijski center v Tel Avivu ter vojaške objekte v Jeruzalemu in Haifi. Izraelska vojska je sporočila, da je zaznala rakete, izstreljene iz Irana, in da si prizadeva "preprečiti grožnjo". Po poročanju iranskih državnih medijev, ki jih povzema britanski BBC, so iranske sile danes napadle tudi ameriški oporišči Al Udeid v Katarju in Harir v Iraku. Cilj obsežnega napada je bila tudi peta ameriška mornariška flota v regiji, po trditvah iranske strani pa je bila v napadih "uničena operativna infrastruktura ameriške vojske". Niti ZDA niti Kuvajt navedb o napadih še niso komentirali.
V bližini letališča v Dubaju sta padla iranska drona. Poškodovani so bili štirje ljudje. Letališče je ostalo odprto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
