Prihaja sprostitev strateških rezerv nafte, kot je svet še ni videl?
V gospodarsko najmočnejših evropskih državah so pripravljeni na radikalno potezo, ki jo je predlagala Mednarodna agencija za energijo (IEA).
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu predlagala največjo sprostitev strateških rezerv nafte doslej.
32 članic IEA ima v strateških rezervah približno 1,2 milijarde sodov nafte, k čemur je treba prišteti še rezerve industrije, ki po poročanju tiskovne agencije AFP znašajo približno 600 milijonov sodov. IEA naj bi predlagala sprostitev kar 400 milijonov sodov. To bi bilo znatno več kot leta 2022, ko se je začela popolna ruska invazija na Ukrajino. Takrat so članice na trg poslale 182 milijonov sodov.
Na poziv IEA so se že odzvali ministri za energetiko v državah skupine G7, torej sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. Ministri so pred današnjim izrednim zasedanjem voditeljev držav skupine v skupni izjavi navedli, da so »pripravljeni sprejeti vse potrebne ukrepe,« tudi sprostiti rezerve. IEA je današnje izredno zasedanje sklicala ravno zaradi dramatičnih razmer, ki vladajo na trgu nafte. Razprava je osredotočena predvsem na zanesljivost dobave in tudi njihov poziv k sprostitvi ogromne količine rezerv.
Evropske sile predlog podpirajo
Kot poroča Politico, so najpomembnejše evropske države, torej Francija, Italija, Nemčija in Združeno kraljestvo, že izrazile podporo predlogu. »IEA je zahtevala sprostitev naftnih rezerv v količini 400 milijonov sodov. To zahtevo bomo izpolnili in svoje prispevali, ker Nemčija podpira najpomembnejše načelo IEA o vzajemni solidarnosti,« je potrdila nemška ministrica za energetiko Katherina Reiche.
Predlog močno podpirata tudi azijski članici IEA Japonska in Južna Koreja, ki sta zaradi blokade Hormuške ožine in težav v Perzijskem zalivu še posebej izpostavljeni, saj se v precej večji meri zanašata na dobavo nafte iz te regije. Japonska premierka Sanae Takaichi je že potrdila, da bodo sprostili naftne rezerve.
Med glavnimi podporniki predloga so tudi Združene države. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa novembra čakajo vmesne volitve, na katerih se republikanci bojijo izgube večine v kongresu, zato je zaradi skokovite rasti cen bencina in nafte vse bolj na trnih. Ni pa še jasno, koliko bodo prispevali oziroma koliko rezerv bodo sprostili.
Kot je znano, je cena nafte v ponedeljek poskočila na več kot nad 100 dolarjev za 159-litrski sod, nato je v torek znova padla pod to mejo.
Je pa pri tem ključno vprašanje Kitajske, ki ni članica IEA, a se po nekaterih ocenah sama ponaša z rezervami v višini od 1,1 do 1,4 milijarde sodov nafte. Če bi del svojih rezerv sprostila Kitajska, bi lahko lastnoročno močno omejila dvig cen nafte. Slednja sicer ogromne količine nafte prejme ravno iz Irana, ki pa dobave zaradi dogajanja ni ustavil. Iran naj bi po poročanju CNBC od začetka vojne Kitajski skozi Hormuško ožino dobavil najmanj 11,7 milijona sodov nafte.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
