Evropa pripravlja scenarije za energijo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu
Voditelji 21 članic EU, med njimi premier Robert Golob, so prek videokonference razpravljali o naraščajočih cenah energentov, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Nemški kancler Friedrich Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni in belgijski premier Bart de Wever so gostili neformalno videokonferenčno srečanje na temo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, na katerem je poleg voditeljev 21 članic EU sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kot so navedli na spletni strani italijanske vlade, so se v razpravi osredotočili na kratko- in srednjeročne posledice konflikta na Bližnjem vzhodu za svetovne energetske trge ter na možne ukrepe, s katerimi bi lahko zajezili naraščanje cen energentov.
Ukrepi začasni, usklajeni in ciljno usmerjeni
Cene energentov so opredelili kot prednostno področje pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pri tem so se strinjali, da je treba na vrhu EU 19. marca, ko se bodo v Bruslju sestali voditelji vseh 27 članic, sprejeti odločitve. Ukrepi pa morajo biti začasni, dobro usklajeni in ciljno usmerjeni, so sporočili iz urada kanclerja Merza.
Merz se je zavzel za pospešitev revizije sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), Meloni pa je pozvala k zaustavitvi izvajanja ETS na področju proizvodnje energije, dokler ne bi opravili celovitejše revizije oziroma reforme sistema.
Golob: posledice lahko blažimo z nacionalnimi ukrepi
Slovenski premier Robert Golob je po navedbah njegovega kabineta v razpravi poudaril, da lahko posledice razmer na trgu z energenti zaenkrat uspešno blažimo z ustreznimi nacionalnimi ukrepi. Ne glede na to, da se cene na trgu začasno umirjajo, pa je treba v naslednjih dneh razmere na Bližnjem vzhodu pozorno spremljati, je dodal.
V primeru večjih sprememb na področjih cen in zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, ki sta ključni za evropsko gospodarstvo, se bo treba ustrezno odzvati tudi na ravni EU, so njegove besede še povzeli v kabinetu predsednika vlade.
Do zasedanja v tesnih stikih
Premierji in predsedniki 21 držav članic unije so se po navedbah italijanske vlade strinjali, da bodo pred zasedanjem Evropskega sveta ostali v tesnih stikih, da bi na njem določili konkretne cilje in časovnico ukrepanja za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Na videokonferenčnem srečanju so se sestali, potem ko je vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, ki se je razširila po regiji Bližnjega vzhoda, povzročila porast cen energentov na svetovnih trgih. Cena nafte se je v ponedeljek prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino za nekaj časa povzpela nad 100 dolarjev za 159-litrski sod, v torek pa je upadla.
42 milijonov ljudi pozimi ne more ogreti doma
Še pred videokonferenco voditeljev pa je evropski komisar za energijo Dan Joergensen države članice EU pozval k znižanju dajatev na energijo, da bi tako znižale račune gospodinjstev za energente.
"Še vedno je preveč državljanov v Evropi, ki se soočajo s težavami pri plačevanju računov za energijo. Vsako zimo 42 milijonov ljudi ne more ustrezno ogreti svojega doma, milijoni pa si ne morejo privoščiti klimatskega hlajenja poleti," je ob predstavitvi ukrepov za znižanje računov gospodinjstev za energijo povedal Joergensen.
Eden od teh je znižanje dajatev, s čimer bi lahko evropska gospodinjstva v povprečju privarčevala 200 evrov letno. "Če lahko, znižajte davke na energijo, predvsem na elektriko, tu je velik potencial," je države pozval komisar.
Menjava dobavitelja v 24 urah
Poleg tega želi Bruselj potrošnikom olajšati menjavo dobavitelja energije, da bi bilo to možno storiti v 24 urah. Če bi to v celoti izkoristili, bi gospodinjstva v povprečju privarčevala 152 evrov na leto, je ponazoril.
Komisija naj bi tako še ta mesec sprejela tehnična pravila, ki bi gospodinjstvom olajšala menjavo dobavitelja, in priporočila glede ključnih pogodbenih pogojev, da bi lažje primerjala različne ponudbe.
V kratkem kratkoročni ukrepi kot odziv na krizo
Energetski sveženj je po besedah komisarja del dolgoročne strategije za odzivanje na energetske krize, kakršni smo trenutno priča zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
"Sveženj smo pripravili še pred krizo, v kateri smo. Vendar pa je ob pogledu na posledice trenutnega dogajanja v Zalivu in na Bližnjem vzhodu povsem jasno, da so točno takšni ukrepi, ki jih predstavljamo in uvajamo zdaj, nujni za preprečevanje podobnih situacij na dolgi rok," je povedal glede vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, ki povzroča nihanja cen na svetovnih trgih z energenti.
Kot je dodal, v Bruslju zelo pozorno spremljajo razmere, da bi videli, ali je treba v odziv na trenutno krizo sprejeti izredne ukrepe. Po navedbah neimenovanega uradnika bi lahko komisija kratkoročne ukrepe v odziv na trenutno dogajanje na energetskem področju predstavila že v kratkem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
