Afera za afero na Hrvaškem: Milijoni so odtekali, nadzor pa očitno spal
Po razkritjih o korupciji v smučarski zvezi, sumljivih izplačilih v odbojki in nenamenski porabi v judu Hrvaška vse težje verjame, da gre le za osamljene primere.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Odkrivanje finančnih nepravilnosti v hrvaškem športu postaja osrednja tema v državi.
V sredini oddaji Otvoreno na hrvaški nacionalni televiziji so se soočili ključni akterji in ostro razpravljali o domnevnem izčrpavanju športnih zvez.
Primer je namreč hitro prerasel meje enega samega športa. V ospredju ni več le vprašanje, kdo natančno je v posamezni zvezi ravnal nezakonito. Javnost se vse bolj sprašuje, kako so pristojni nadzorovali te organizacije in zakaj je sistem leta dopuščal sumljivo porabo denarja brez ukrepanja.
Novinar medija 24sata Ivan Pandžić je s pronicljivimi besedami prisotnim predstavil kronologijo afer, ki zajemajo smučarsko, judoistično in odbojkarsko zvezo.
Z neposrednimi očitki je izzval predstavnike olimpijskega komiteja in državnega vrha ter od njih zahteval rešitve za popolno transparentnost.
Fiktivni računi za luksuz in sumljive provizije
Ivan Pandžić je jasno izpostavil, da hrvaška policija sumi, da je bilo iz krovne organizacije za smučarske športe sumljivo izplačanih najmanj 29,9 milijona evrov.
Zveza je namreč več let plačevala fiktivne račune za neopravljene storitve, po navedbah policije je del denarja končal na računih podjetij pod nadzorom osumljenega Vedrana Pavleka, del pa je šel tudi prek drugih podjetij in oseb.
Ta je po novinarjevih besedah s tem denarjem financiral svojo luksuzno vilo na Ibizi in pokrival druge osebne stroške.
Smučarska zveza je tako postala osrednji simbol celotne afere, saj prav tamkajšnja razkritja prinašajo najtežje očitke o fiktivnih poslih in dolgotrajnem odtekanju denarja.
Novinar je kritiziral tudi judoistično zvezo. Tam naj bi odgovorni denar nenamensko trošili za poletna letovanja in nakupe avtomobilov.
Kot posebej problematično pa je označil dogajanje v odbojkarski zvezi, kjer so za sponzorstvo hrvaške pošte posrednikom plačali 30 odstotkov provizije.
Po poročanju 24sata in Jutarnjega je v poslu s sponzorstvom Hrvaške pošte 112.500 evrov pristalo pri podjetju Manavi, medtem ko je Hrvaška pošta zanikala, da bi bil pri poslu sploh kak posrednik.
Taka praksa odpira širše vprašanje, ali so športne zveze predolgo delovale v okolju, kjer so nadzorniki javne in sponzorske tokove denarja pregledovali zgolj formalno, precej manj pa vsebinsko. Zgodba se zato odmika od posameznih imen in vedno bolj zadeva sam način upravljanja celotnega športnega sistema.
Pandžić rešitev vidi v vzpostavitvi državne platforme, kjer bi vse športne zveze sproti objavljale svoje račune in plače zaposlenih.
Iskanje imen na spornem seznamu
Razprava v studiu je dosegla vrelišče, ko je beseda nanesla na tako imenovani Pavlekov seznam prejemnikov ugodnosti.
Glavni tajnik Hrvaškega olimpijskega komiteja Siniša Krajač je novinarja vprašal, od kod črpa te podatke, saj preiskava ostaja strogo tajna.
Pandžić mu je brez oklevanja odvrnil, da bo za razkritje resnice z veseljem prevzel kazensko odgovornost. Hkrati je nakazal, da se njegovo ime prav tako nahaja na tem seznamu.
Krajač je te očitke odločno zavrnil, ob tem pa pojasnil, da podrobnosti odprtih preiskav ne namerava komentirati. Dodal je, da dogajanje razume predvsem kot poskus blatenja njegovega imena in celotnega športa.
Napetost se je stopnjevala prav zaradi stičišča neuradnih informacij, medijskih razkritij in še vedno odprtih postopkov.
V takšnem okolju se dejstva hitro prepletejo z vprašanji o prikrivanju informacij in preusmerjanju odgovornosti. Krajač je stopil v bran olimpijskemu komiteju in zagotovil, da institucija uspešno izvaja stroge nadzorne mehanizme.
Pojasnil je, da so smučarski zvezi v zadnjih desetih letih nakazali 16 milijonov evrov, zveza pa je do danes ustrezno utemeljila vse prejete račune. Komite po njegovih besedah preprosto ne more prevzeti odgovornosti za pravilnost notranjega računovodstva znotraj posameznih zvez.
Mnogi poznavalci v tem vidijo eno osrednjih protislovij celotne afere. Če je dokumentacija na papirju delovala povsem pravilno, se zdaj upravičeno postavlja vprašanje, ali so nadzorniki preverjali zgolj priložene obrazce, namesto da bi raziskali resnično ozadje poslov in storitev.
Država obljublja oster nadzor nad porabo
Državni tajnik na ministrstvu za turizem in šport Josip Pavić je med razpravo priznal, da na področju nadzora vsekakor obstaja prostor za izboljšave.
Pojasnil je, da ministrstvo že razvija konkretne rešitve, ki bodo omogočile strog nadzor nad porabo javnih sredstev znotraj nacionalnih športnih zvez.
Država v tem trenutku financira 87 takšnih organizacij, zato pritisk javnosti ne pojenja le pri enem primeru. Vsak nov podatek krepi dvome o tem, ali podobne nadzorne vrzeli obstajajo še kje drugje in ali je dosedanji model preverjanja porabe javnega denarja povsem odpovedal.
Pavić je državljanom zagotovil, da bodo ob končanem razvoju novih mehanizmov vse izsledke nemudoma predstavili javnosti, saj "vlada ne skriva ničesar".
"Pristojni organi redno preverjajo poročila, ki jih zbira olimpijski komite, prav tako so že zahtevali dodatno revizijo celotne porabe v smučarski zvezi," je še dodal.
Josip Pavić je dejal, da je ministrstvo letos doseglo raven okoli 13 milijonov evrov podpore športu na lokalni ravni, od tega skoraj devet milijonov evrov za občinske športne skupnosti, namenjene trenerjem za delo z otroki do 18 let in nakupu opreme za otroke.
Zahteve po popolni digitalizaciji podatkov
Župan mesta Oroslavje Viktor Šimunić, ki redno in vztrajno opozarja na finančne nepravilnosti, je pojasnil svojo vlogo v trenutnem dogajanju.
Poudaril je, da kot navaden državljan zgolj uveljavlja svojo zakonsko pravico do dostopa do informacij javnega značaja.
Ob tem je izrazil presenečenje nad ravnanjem olimpijskega komiteja. Ta naj bi na posebnem sestanku razpravljal izključno o njegovih poizvedovanjih in domnevno sprejel sklep, da mu zahtevanih podatkov ne posredujejo.
Šimunić trdno vztraja, da morajo v današnjem digitalnem svetu vsi finančni podatki postati javno dostopni.
Prav ta zahteva po sprotni objavi računov, pogodb in drugih finančnih podatkov postaja ena od osrednjih točk razprave.
V njej mnogi Hrvati vidijo najhitrejši in najučinkovitejši način, s katerim bi močno otežili prikrivanje nenavadnih nakazil, posredniških provizij in morebitne nenamenske porabe javnega denarja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
