Črni dež: Kaj je dejansko padalo z neba nad Teheranom
Na Bližnjem vzhodu še naprej divja vojna, pri čemer v javnost curlja vse več skrb vzbujajočih vesti o različnih vrstah groženj, ki pretijo prebivalstvu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za eno bolj dramatičnih vesti je poskrbel dopisnik medijskega velikana CNN Frederik Pleitgen, ki so mu iranske oblasti dovolile vstop v državo in poročanje o razmerah.
Pleitgen je med vikendom po obsežnem izraelskem napadu na skladišče nafte v Teheranu poročal, da »z neba pada črn dež.« Pozneje so v iranskem Rdečem polmescu potrdili, da se je zaradi eksplozij naftnih objektov v zrak spustila znatna količina strupenih snovi. V Teheranu so takrat prebivalce pozvali, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, saj lahko vdihavanje zraka povzroči posledice za zdravje. Prebivalci v Teheranu in tudi širše poročajo o glavobolih in težavah z dihanjem.
Oglasili so se tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Opozorili so, da bi lahko »črni oziroma kisli dež,« ki nastaja zaradi požarov na naftnih objektih, predstavljal resno zdravstveno tveganje. Tiskovni predstavnik WHO Christian Lindmeier je poudaril, da požari na naftnih objektih močno poslabšujejo kakovost zraka, onesnažene padavine pa lahko povzročijo kemične opekline kože in poškodbe pljuč.
Da gre za veliko nevarnost, je poudaril tudi komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk, ki je izpostavil možne dolgotrajne zdravstvene in okoljske posledice, saj bi kisli dež lahko prizadel tudi vodne vire v Iranu in širši regiji.
Kaj dejansko pada z neba?
Več o tveganjih in predvsem tem, kaj vse bi lahko ta kisli dež vseboval, je v članku za portal The Conversation pojasnil Gabriel da Silva, kemijski inženir z univerze v Melbournu in strokovnjak s področja onesnaževanja zraka. Tudi po besedah da Silve so poročila iz Irana »zelo zaskrbljujoča« in kažejo na »precej več od samo kislega dežja.«
Kot je poudaril da Silva, ta dež vsebuje kisline, a verjetno tudi številna druga onesnaževala, ki so tako kratkoročno kot dolgoročno škodljiva za človeka in okolje. »Lahko, da je še huje od tega, kar nam sporoča sam izraz 'kisli dež'.«
Onesnaževala se iz zraka med drugim ali predvsem odvajajo s pomočjo dežja, saj jih v primeru znatnih ravni onesnaženja med potjo proti tlom »poberejo« vodne kapljice. Poročila o črnem dežju so tako dokaz tega, kako hudo mora biti onesnažen zrak nad iransko prestolnico.
De Silva je pojasnil, da črni dež po njegovem mnenju priča o prisotnosti strupenih onesnaževal, kot so »ogljikovodiki, mikroskopski delci, znani kot PM 2,5, ter rakotvorne spojine, imenovane policiklični aromatični ogljikovodiki.« Dodal je, da dež poleg navedenih onesnaževal morda vsebuje tudi mešanico drugih neznanih kemikalij, verjetno tudi »težke kovine in anorganske spojine iz gradbenega materiala in vsega drugega,« kar se je znašlo na območju eksplozij in poznejšega požara.
Zrak seveda vsebuje tudi žveplov in dušikov dioksid, ki nato tvorita žveplovo in dušikovo kislino, slednja pa s pomočjo vodnih kapljic v obliki konvencionalnega »kislega dežja« pristane na tleh.
Po besedah da Silve ob tem ne gre pozabiti, da je izjemno škodljivo že vdihavanje tako onesnaženega zraka, saj je vsak dim strupen. Ravni črnega dima, kot ga opažajo nad gosto poseljenimi območji v Iranu, je »izjemno zaskrbljujoča ter lahko povzroča kratko- in dolgoročne zdravstvene težave.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
