##IMAGE-4069547##

Zimske dni, od 24. decembra do 6. januarja, so imenovali dvanajst volčjih noči. Takrat so bile noči najdaljše in najtemnejše. Verjeli so, da v teh dneh umira stari bog Sonca Svarog, rodi pa se mladi bog Svarožič. Staremu Svarogu so poskušali pomagati z ognjem, da bi premagal temo in mraz. Zato so po hribih in gričih naše dežele kurili ognje, ki so jih imenovali kresovi.

V teh tesnobnih dneh, je naša dežela trepetala pred skrivnostnimi bitji, ki so prihajala iz pradavnine in v mrzlih zimskih nočeh s hruščem in truščem vršala preko vasi, gozdov, gora. Po Koroškem je v teh dneh “ponočni mož” gonil svoj “divji lov”, Pehtra baba, ki so ji rekli tudi Pehta je zapustila svoje bivališče v gorski duplini in strašila po Gorenjski, Koroški in po Kranjskem. V gorskih votlinah je kuhala babje pšeno, ki  ga je z močnim vetrom metala ljudem v obraz. Prisluškovali so njenemu prihodu osem dni pred in osem dni po Novem letu.

Z današnjim dnem, praznikom svetih treh kraljev, se zaključuje Božična doba. Rodilo se je namreč mlado sonce, ki nas bo - kot vsako leto - odrešilo pred zimsko otrplostjo.