I. V.

Če je pred leti veljalo, da se ekološko obnaša, kdor namesto naravne smrečice za novoletno jelko oziroma božično drevesce v dnevno sobo postavi umetno jelko, danes to ni več tako. Do narave prijaznejša naj bi bila raba naravnih drevesc, vzgojenih v nasadih ali pa posekanih v gozdu pod daljnovodi, kjer ne smejo rasti visoka drevesa.

Umetno ni ekološko

Prednosti umetnih drevesc so predvsem, da se ne posušijo in osipajo ter da nam jih ni treba kupovati vsako leto znova. To naj bi bilo ekološko, a pravzaprav ni. Naravna drevesca gozdarji posekajo na mestih, na katerih ne sme biti visokega drevja, na primer pod daljnovodi, ali pa v sklopu redčenja mladih nasadov. Pod daljnovodi in na slabših kmetijskih zemljiščih je mogoče tudi namensko gojenje smrečic za prodajo.

Če bi vsaka družina vsako leto kupila vsaj eno drevesce, bi bila njihova prodaja lahko tudi dober posel, a večina ljudi očitno še naprej raje uporablja umetna drevesca, ki so jih kupili v preteklosti.

Privlačna izbira so tudi smrečice, posajene v loncu, ki v ogrevanem prostoru zdržijo dlje od posekanih, saj se ne posušijo tako hitro, po praznikih pa jih lahko posadimo na vrtu in tam, če jih ni topel in suh zrak v stanovanju preveč prizadel, rastejo naprej. 

Profimedia

Ne prav velik posel

Kljub modi naravnih smrečic za praznično okraševanje pa prodaja teh ne kaže na kak velik posel. Po podatkih Zavoda za gozdove, kjer lastniki gozdov brezplačno dobijo plombe, s katerimi morajo biti označene smrečice, teh ni ravno veliko. Na območju novomeške enote zavoda za gozdove so letos izdali 1.800 plomb, od tega 600 za drevesca, vzgojena namensko zunaj gozdnih površin, največkrat pod daljnovodi ali na manj kakovostnih kmetijskih površinah, 200 jih je za potrebe svoje vrtnarije prevzelo Gozdno gospodarstvo Novo mesto, tisoč pa lastniki gozdov, večinoma za lastne potrebe, za sorodnike in znance.

Na širšem novomeškem območju se s prodajo teh drevesc na trgu ukvarjata le še dva ali največ trije lastniki gozdov, eden je s šentjernejskega in eden z žužemberškega konca. Številke niso velike. Koliko drevesc gre dejansko iz gozdov, ne vedo natančno, saj predvidevajo, da jih gre kar nekaj ven tudi brez plomb, po drugi strani pa tudi vse plombe niso porabljene.

»Pred kakšnimi dvajsetimi leti smo izdali tudi okoli 5.000 plomb letno, a se je izkazalo, da to ni dobičkonosen posel. Starejši ne morejo več, mladih, ki bi se lotili tega, pa ni.

Drugače je na Kočevskem, kjer še vedno prodajo bistveno več smrečic, večino v Ljubljano.

V Beli krajini, v okolici Semiča, imajo nasad, v katerem namensko vzgajajo tudi tujerodne vrste dreves, kot sta srebrna smreka in kavkaška jelka, večino pa prodajo v tujino, na Hrvaško in v Italijo,« pove Andrej Držaj z novomeške območne enote Zavoda za gozdove.

Nič več umetnih smrečic

V vrtnarskem centru Gozdnega gospodarstva Novo mesto so povedali, da skoraj nihče več ne kupuje umetnih smrečic. Najbolj gredo v prodajo posekane smrečice, ki pri njih stanejo od 15 do 50 evrov. Skladno z odločbo Zavoda za gozdove jih sekajo v lastnih godovih.

»Načrtujemo, da jih bomo letos prodali med 250 in 300, večino kupcev pa pričakujemo v dneh pred božičem,« napoveduje direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto Miha Zupančič.

Pri nas, vsaj v družinah, še velja tradicija, da se novoletna jelka oziroma božično drevo okrašuje na božični večer v primerjavi z umetnimi jelkami, ki jih ljudje postavljajo že sredi decembra ali celo prej. Vzrok za spoštovanje tradicije je tudi to, da se naravne smrečice v ogrevanem stanovanju hitro posušijo in osipljejo.

Sekajo sproti

Precej obstojnejše so posajene smrečice v cvetličnih loncih, ki pa odvisno od višine in sorte stanejo od 50 pa vse do 700 evrov v primeru večjih dimenzij in posebnih naročil. V vrtnariji imajo na prodaj le iz Danske uvožene posajene smrečice različnih sort, največ srebrno-zelenih. Če bo povpraševanje po posekanih smrečicah večje od predvidenega, jih bodo posekali sproti, saj ne želijo sekati na zalogo in potem neprodana drevesca zavreči.