Profimedia

Petek je zaznamovalo pestro dogajanje na slovenskem političnem parketu, ki utegne imeti daljnosežne posledice. Poslanci so najprej s 46 glasovi za in 42 glasovi proti podprli predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov, kar pomeni, da bomo Slovenci o tem perečem vprašanju odločali na referendumu. Sledil je protiudarec Gibanja Svobode. Premier Robert Golob je namreč naznanil, da bodo v njegovi stranki predlagali posvetovalni referendum o članstvu v Natu.
»Koalicija SDS, NSi in SD je danes potrdili odločitev o novem nesmiselnem referendumu. Da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva, bo Svoboda naslednji teden vložila svojo referendumsko pobudo in sicer glede članstva Slovenije v zvezi NATO. Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov,« je naznanil.

Zavezništvo

Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu

Kakšno pa je sicer stanje duha v Sloveniji? Razprava o Natu in zvišanju obrambnih izdatkov namreč poteka v zaostrenih geopolitičnih razmerah po svet. Ključne indikatorje odziva javnosti na aktualne politične in gospodarske okoliščine v okviru svoje raziskave Nova normalnost že dlje časa spremlja družba Valicon. Njihova zadnja javnomnenjska raziskava, ki so jo izvedli junija letos, daje vpogled v to, kateri lokalni in mednarodni dogodki najbolj vplivajo na življenje Slovencev. Pod črto ugotavljajo, da je pozornost Slovencev, čeprav so gospodarske razmere še vedno pomembe, zaradi »globalne nestabilnosti, vključno z dogajanjem na Bližnjem vzhodu,« bistveno bolj usmerjena v mednarodno politično dogajanje in varnostna vprašanja. Ta se anketirancem zdijo opazno bolj pomembna kot pred mesecem dni.

Izredna seja

Državljani o obrambnih izdatkih na referendumu, Svoboda z referendumom o članstvu v Natu

Možnost tretje svetovne vojne ali jedrskega konflikta

Glede na rezultate zadnje raziskave se je v primerjavi s prejšnjim mesecem znatno povišalo število anketirancev, ki navajajo možnost tretje svetovne vojne ali jedrskega konflikta kot enega od dogodkov, ki najbolj vplivajo na njihovo življenje. Če je to možnost maja letos izpostavila slaba tretjina vprašanih, je zdaj takšnih anketirancev že 40 odstotkov, kar pomeni za skoraj deset odstotnih točk več. Na drugi strani so na pomenu nekoliko izgubila vprašanja, povezana z gospodarsko situacijo. »Dejavniki, kot so inflacija, potencialna ekonomska kriza in ohranjanje vrednosti premoženja, so v tokratni raziskavi zabeležili precejšen padec. Enako velja za notranjo politično situacijo,« so nedavno navedli v Valiconu.

Valicon

Inflacija še naprej prevladujoč dejavnik

Na življenja anketirancev sicer še vedno v največji meri vplivajo naraščajoči življenjski stroški, čeprav se je fokus nekoliko preusmeri. Da na njihovo vsakdanje življenje najbolj vplivajo inflacija in cene osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, gorivo, stanovanje in storitve, meni več kot 6 od 10 ljudi oziroma 63 odstotkov, je pa ta delež v primerjavi s preteklim mesecem padel za osem odstotnih točk.

Na vrhu seznama dejavnikov, ki krojijo vsakdan posameznikov, so poleg nestabilnih gospodarskih in političnih razmer še drugi dogodki, tako ali drugače povezani z njimi. Približno tretjina vprašanih je tako omenila morebitno pomanjkanje osnovnih dobrin, hrane in energije (34 odstotkov) ter morebitno gospodarsko krizo (31 odstotkov). Slaba petina (17 odstotkov) navaja tudi ohranjanje realne vrednosti premoženja, a je ta delež v primerjavi s preteklim mesecem padel.

Podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki, ki so v zadnjih letih postali bolj vidni z naraščajočimi poplavami, sušami in vročinskimi valovi, po drugi strani še vedno ostajajo pogost odgovor, ki ga navaja 30 odstotkov anketirancev, nekoliko manj (24 odstotkov) pa jih je kot odgovor izbralo politično dogajanje v državi.

»Vpliv vojn na Bližnjem vzhodu in posledice le teh na vsakdanje življenje navaja dobra petina vprašanih (22 odstotkov), dobra desetina (14 odstotkov) pa navaja, da na njih pomembno vpliva tudi vojna v Ukrajini, so še navedli v Valiconu. Anketirancem se precej manj realna zdi možnost vojne v regiji ali Bosni in Hercegovini, saj jo kot »dejavnik, ki vpliva na življenje posameznikov,« navaja le 7 odstotkov vprašanih, le 9 odstotkov pa kot eno od groženj, ki bi pomembno vplivale na njihove življenje, vidi možnost globalnega izbruha virusa, kar je precejšen odmik od časov zadnje pandemije.

Valicon

Zaskrbljenost zaradi razmer na Bližnjem vzhodu

V družbi so anketirance vprašali tudi, v kakšni meri so osebno kateri lokalni in mednarodni dogodki najbolj vplivajo na življenje Slovencev. Skoraj tretjina (32 odstotkov) anketirancev je odgovorila, da so glede tega zelo zaskrbljeni, kar je največji delež takoj za inflacijo. Glede te je zelo zaskrbljenih 48 odstotkov vprašanih. Približno tretjino vprašanih sicer zelo skrbijo še podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi, aktualno politično dogajanje in morebitna gospodarska recesija. Petina vprašanih pa je veliko zaskrbljenost izrazila še glede padanja realne vrednosti premoženja in vojne v Ukrajini.