Sašo Švigelj

Pripadniku, ki bi mu odredili pripravljenost na delo, bi skladno s predlogom novele zakona pripadalo plačilo v višini celotne urne postavke osnovne plače. Izplačali bi mu tudi razliko za delovni čas v pripravljenosti za pet let pred uveljavitvijo zakona, navaja predlog zakona.

Kot so zapisali na ministrstvu za obrambo (Mors), je več kot 1700 pripadnikov SV vložilo tožbene zahtevke, s katerimi uveljavljajo plačilo razlike za pripravljenost na delo. "Takšen obseg sodnih sporov kaže na sistemsko pravno neurejenost tega področja in hkrati potrjuje potrebo po enotni, pregledni in pravični ureditvi," so navedli v predlogu.

Sindikat: Uvesti želijo prosti čas vojakov med delovnim časom

Poleg tega Mors predlaga, da bi pripadniku za vsako uro bivanja v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem mestu pripadlo nadomestilo v višini celotne urne postavke zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače. Takšno bivanje lahko vojaku odredi nadrejeni v primeru večdnevnega neprekinjenega opravljanja nalog, so zapisali v predlogu.

Pripadnikom je treba priznati nadomestilo, saj posebni delovni pogoj bivanja omejuje zasebno sfero pripadnika SV. Bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem kraju pomeni, da preživlja del svojega časa izven običajnega življenjskega okolja.

Po predlogu ministrstva v času bivanja pripadnik naj ne bi bil na razpolago delodajalcu in ne bi opravljal dela, zato se čas bivanja ne bi štel v delovni čas, temveč bi mu naj bila v tem času zagotovljena pravica do počitka. Kljub temu pa bi moral spoštovati ukaze nadrejenih, denimo za zagotavljanje reda in varnosti na določenem območju.

"Vojak je na omejenem vojaškem območju, po drugi strani pa naj bi imel prosti čas. To ne gre skupaj," je bil za STA kritičen predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak. Opozoril je, da želijo v nasprotju s pravom EU in sodno prakso uvesti nov institut "počitek v okviru delovnega časa".

Delavec bi moral biti namreč med počitkom prost vseh obveznosti od delodajalca in bi se moral posvečati osebnemu življenju. Sindikat je zato k predlogu podal negativno mnenje.

Ureditev delovnega časa vojakov v posebnih primerih

Poleg tega želijo s predlogom novele zakona v SV na novo urediti delovni čas pri izvajanju dejavnosti v povišani pripravljenosti, v izrednem stanju in v vojnem stanju, pri opravljanju začetnega vojaškega usposabljanja, na operativnem urjenju, na vojaški operaciji in zaradi izrednega dogodka.

Veljavna ureditev delovnega časa strogo omejuje trajanje dnevne delovne obveznosti na največ 12 ur, tedenske pa na največ 56 ur. Kot so zapisali v predlogu, to SV "ne omogoča optimalnega in fleksibilnega delovanja v vseh pogojih dela".

V tem času po predlogu za večino pripadnikov ne bi veljale pravice varovanih kategorij delavcev po predpisih in kolektivnih pogodbah, o razporeditvi delovnega časa pa bi odločal nadrejeni v SV.

Sindikalist Novak meni, da je črtanje večine uveljavljenih delavskih pravic nedopustno. Pripadniki ne bi imeli pravice do odklopa, oskrbovalskega dopusta, očetovskega dopusta, varstva starejših delavcev in celo pravice za nego otroka do treh let starosti. "S tem se ustvarja skupino drugorazrednih državljanov brez temeljnih pravic in zaščite," je poudaril Novak.

Krajšanje neprekinjene straže in varovanja

Predlog novele zakona ureja tudi delovni čas pripadnikov SV med opravljanjem straže in varovanjem objektov ter okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo države. Tako krajša neprekinjeno obdobje izvajanja teh nalog z dosedanjih sedem na največ štiri dni. S tem želijo krepiti učinkovitost in zanesljivost vojaških enot, so zapisali na ministrstvu.

Tudi krajše neprekinjeno varovanje je po mnenju sindikata nedopustno. Menijo, da je delavcu treba zagotoviti 12-urni dnevni počitek.

Ministrstvo predlaga še vključitev civilnih oseb, ki so zaposlene v SV ali Morsu, v varovanje objektov, ki so posebnega pomena za obrambo države. Zaradi pomanjkanja kadra v SV je namreč treba poiskati druge možnosti za varovanje. Vojaške osebe bodo sicer še naprej varovale določene, pomembnejše objekte.

Finančne posledice sprejema zakona bodo po ocenah ministrstva znašale 26,9 milijona evrov.