Jure Klobčar

Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zadružne zveze Slovenije in Kmetijske zadruge Cerklje so namreč na današnji novinarski konferenci v Šenčurju izpostavili problematiko nelojalnih cen na trgu krompirja.

Slovenski trgi preplavlja cenen krompir iz drugi držav članic EU, zlasti Francije, Nemčije in Nizozemske. Za razliko od slovenskega kmeta so imeli namreč v teh državah letos rekordno letino in presežke. Posledično so se v krizi znašli slovenski pridelovalci krompirja, saj je letošnja suša prispevala k izdatnemu zmanjšanju pridelka.

V Sloveniji že imamo Flik

Evropa uvaja takojšnja plačila: denar na računu v nekaj sekundah

Kot je poudaril predsednik KZ Cerklje Janez Okorn, je pridelek krompirja upadel za 60 do 80 odstotkov, pri čemer veleprodajna odkupna cena, ki znaša 25 do 30 centov na kilogram, ne pokrije niti polovico stroškov pridelave. Okorn je trenutno situacijo označil za morda kar »najslabšo v zadnjih desetih letih.«

Temu so v največji meri prispevale vremenske razmere v drugi polovici maja in junija, ko skorajda ni bilo padavin. »Praktično s prodajno ceno ne pokrivamo niti polovice proizvodnih stroškov, zato pričakujemo pomoč države,« je poudaril Okorn.

Jure Klobčar

Upada samooskrba

Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS - Zavod Kranj Robert Golc je poudaril, da je bila v Šenčurju pred desetletji »močna koncentracija pridelave krompirja,« a da zadnja desetletja proizvodnja upada, podoben trend pa opažajo tudi na področju samooskrbe s krompirjem v Sloveniji, saj ta zdaj znaša že manj kot 40 odstotkov. Gre za osnovno hrano, a se na trgovskih policah pri nas pogosto pojavlja krompir iz drugih držav članic EU in celo tretjih držav.

Podražitev mesa

Slovenska govedina poceni pri rejcu, draga v trgovini

Golc je dejal, da v kmetijski svetovalni službi slovenskemu kmetu sicer pomagajo tudi pri tehnološkem svetovanju na področju pridelave krompirja, a da je pri tem veliko tehnoloških izzivov. Eden večjih je ta, kako pridelavo prilagoditi nekim sodobnim, trajnostnim in okoljskim tehnikam, a vse to krompirju dviguje ceno. Od slovenskih proizvajalcev tako ne moremo pričakovati zadovoljstva, če krompirja in zelenjave prek slovenskih trgovskih sistemov ne morejo prodati slovenskim kupcem. Izpostavil je še, da posledično tudi za bodoče mlade prevzemnike kmetij ni stimulativnega okolja.

Jure Klobčar

Golc je poudaril še, da je treba nekaj narediti na področju prehranske varnosti. Če se bodo take cenovne razmere pri krompirju nadaljevale, se nam ne obeta nič dobrega. V zadnjih letih smo imeli težave s sušo, nato poplavami, krompirjevo plesnijo, letos na začetku sezone znova s sušo, tako ne moremo govoriti o nekih dobrih pridelkih, je poudaril. »Če tako tega našega pridelka, ki ga ni niti za tretjino porabe, ne moremo prodati, je tukaj nekaj hudo narobe.«

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je mnenja, da bodo proizvajalci krompirja zaradi trenutnega ekonomskega izziva znova zašli v neko spiralo. »Kaj mislite, kaj bojo spomladi razmišljali, ko bo treba kupiti semenski krompir po takšni sezoni?« Florjančič je poudaril, da globalni izzivi terjajo močne lokalne verige, zato predlagajo »pozitivno diskriminacijo slovenskih izdelkov.«

Jure Klobčar

KGZS s pozivi na kmetijsko ministrstvo

Po besedah predsednika KGZS Jožeta Podgorška je znova nastopil čas, da se tudi Slovenci kot potrošniki odločajo v prid slovenskemu kmetijstvu, zato je vse slovenske potrošnike pozval, naj pri »nakupu spremljajo poreklo blaga in dajo priložnost slovenskemu kmetu, slovenski verigi preskrbe s hrano.«

Kmetijstvo

Kmetijska zbornica poziva k odločnejšim ukrepom zoper bolezen modrikastega jezika

Podgoršek je pojasnil, da so ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pozvali, naj z inšpekcijskimi nadzori okrepi preverjanje porekla prek masnih bilanc in masnih tokov. Tako bo tisto, kar je na etiketi napisano, resnično, potrošnik pa se bo »lahko odločal, ali želi podpreti slovenskega ali tujega kmeta.«

Jure Klobčar

V KGZS so ministrstvo in inšpekcijske službe obenem pozvali, naj preverjajo tudi »ostanke morebitnih nedovoljenih snovi v izdelkih, zlasti v krompirju, ki prihaja iz tujine.« Kot je poudaril Podgoršek, na slovenski trg prihajajo tudi krompir, čebula, zelje in drugi pridelki »iz nekih tretjih trgov.«

Glede problematike so se obrnili tudi na varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Slednjega so pozvali, naj prek svojih aktivnosti promovira prodajo slovenskih izdelkov. V KGZS obenem pozivajo trgovce, naj na svojih policah dajo več priložnosti slovenskemu krompirju.