AMZS

Kar šest od devetih oseb, ki so lani umrle v nesrečah s traktorjem, med delom ni uporabljalo varnostnega pasu. Čeprav sta kabina in varnostni lok ključna zaščita, sta učinkovita le, če varnostni pas voznika zadrži v sedežu in prepreči, da bi padel pod več ton težak stroj.

Traktorji, prodani po letu 2004, morajo imeti obvezno nameščen varnostni pas. Takšnih je po oceni strokovnjaka za kmetijstvo in gozdarstvo Marjana Dolenška v Sloveniji 41 odstotkov, medtem ko je starejših traktorjev brez pasu preostalih 59 odstotkov. Ob tem je v uporabi še med 10.000 in 15.000 starejših neregistriranih traktorjev, ki prav tako nimajo varnostnega pasu.

"Vsaj 80 odstotkov traktoristov bi prevračanje traktorja preživelo, če bi bili pripeti," je prepričan Dolenšek. Po njegovih analizah bi v letu 2023 pas preprečil šest od sedmih smrti, v letu 2024 bi rešil šest od devetih umrlih, v prvi polovici leta 2025 pa bi pet od sedmih ponesrečenih preživelo.

Kmetijske organizacije preprečile obvezno vgradnjo

Dolenšek je za Svet24 pojasnil, da so leta 2021 predstavniki kmetijskih organizacij preprečili, da bi ministrstvo za infrastrukturo predpisalo obvezno vgradnjo varnostnih pasov tudi v starejše traktorje.

Kmetijsko ministrstvo, ki ga je takrat vodil minister Jože Podgoršek, je po njegovih besedah sprejelo nenavadno odločitev, da bo za spremembe poiskalo soglasje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki pa ga ta ni podala.

"Na kmetijskem ministrstvu smo pogosto zavzeli podobno stališče, kot je bilo stališče zbornice," se je na povedano odzval Podgoršek, ki je zdaj predsednik kmetijske zbornice. Na konkretno odločitev je ponosen, saj zbornica navsezadnje sestoji iz 100.000 članov. Glede uporabe varnostnega pasu je povedal, da upošteva tedanje mnenje, saj organi zbornice tega vprašanja po tistem trenutku niso obravnavali.

“Skrajno bizarni” argumenti

"Argumenti so bili do skrajnosti bizarni," se spominja Dolenšek. Kmetijska zbornica je med drugim trdila, da gre le za dodatno finančno bremenitev kmetov, čeprav varnostni pasovi stanejo med 50 in 240 evri, poudarja.

Še bolj nenavaden naj bi bil argument takratnega predsednika kmetijske zbornice Romana Žvegliča, ki naj bi Dolenšku dejal, da ima sam traktor z varnostnim pasom že 18 let, a ga ni še nikoli uporabil. Svet24 do zaključka redakcije ni uspel stopiti v stik z Žvegličem, da bi informacijo preveril.

Strojni krožki Slovenije

Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da novejši varnostni pasovi tipa ELR (zapahnitev v sili) delujejo enako kot v avtomobilih – zapahnejo se le ob nenadni sili, sicer pa se prilagajajo gibanju voznika in ga ne ovirajo pri delu.

Varnostni pas je na koncu dneva treba tudi pripeti

Ker vgradnja pasu ne pomeni nič, če ga vozniki ne uporabljajo, je Agencija za varnost prometa (AVP) s Strojnimi krožki Slovenije začela akcijo Pripni se in preživi, ki spodbuja namestitev in uporabo pasov.

Pregon kršiteljev na tem področju je namreč manj učinkovit, so na AVP pojasnili za Svet24, saj se traktorji večinoma uporabljajo na zasebnih površinah - poljih, njivah in gozdovih. Zato je ključno dvigniti varnostno kulturo voznikov, da bodo ti za svoj in varnost drugih poskrbeli sami.

Z začetkom prihodnjega leta pa bo obvezen del usposabljanja za varno delo s traktorjem in pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije F tudi preizkus v simulatorju prevračanja. Mladi vozniki bodo tako na lastni koži izkusili sile, ki delujejo med prevračanjem, in se prepričali, kakšno razliko med življenjem in smrtjo pomeni varnostni pas.