Profimedia

Njegovo uradno ime je Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov, ima pa ta jara kača na srečo tudi poljudno – in bistveno krajše – ime, zakon o pravici do pozabe. Pomeni pa tole: če ste preboleli raka ali ste okuženi s HIV ali hepatitisom C, vam banke ali zavarovalnice po določenem času ne smejo več odreči dolgoročnega kredita ali življenjskega zavarovanja.

Do srede letošnjega junija, ko je zakon o pravici do pozabe stopil v veljavo, so namreč to lahko naredile, lahko so rekli, ne, zaradi vaše bolezni za nas pomenite preveliko tveganje, zato z vami ne bomo sklepali kreditnih ali zavarovalniških poslov. Ljudje, ki so preboleli raka, četudi ozdravljeni, včasih niso mogli najeti dolgoročnega kredita ali se življenjsko zavarovati. Zakon je bil sprejet brez burnih razprav v javnosti, zato morda zanj sploh še niste slišali.

Shutterstock

Kaj vas briga!

Po podatkih registra raka je bilo leta 2020 več kot 120.000 ljudi, ki so kdaj zboleli za katerim od rakov, od tega je bilo pol odstotka otrok in mladostnikov. Po novem zakonu pa ti ljudje v določenem obdobju po ozdravitvi ponudnikom kreditov ali zavarovanj niso več dolžni dajati informacij o tem, pa tudi če ponudniki te informacije dobijo, jih ne smejo uporabiti, te ljudi so dolžni obravnavati enako kot tiste, ki teh bolezni ali okužb nikoli niso imeli.

V nadaljevanju si preberite, kaj potrebujejo osebe za uveljavljanje pravice do pozabe, kdaj jo lahko začnejo uveljavljati, kakšne so globe za banke in koga vse zadeva zakon.

Celoten prispevek si preberite v reviji Jana,  št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana