Če ne bo ukrepanja, se bo sistem urgentne medicine sesul
Na jesenskem razpisu zdravnikov urgentna medicina ostaja brez zanimanja, prijavil se je le en kandidat, opozarjajo v Zdravniški zbornici Slovenije.
Na letošnjem jesenskem razpisu za specializacije zdravnikov je prispelo 142 vlog za 235 razpisanih mest, za specializacije doktorjev dentalne medicine pa 18 vlog. Po odprtju vlog je tako še 119 prostih mest. Kandidati lahko svojo vlogo prenesejo do 8. oktobra 2025 do 23.59.
Družinska medicina
Pozitiven premik je opazen pri družinski medicini, kjer se je na 60 razpisanih mest za nacionalno raven prijavilo 30 kandidatov. Za posamezne izvajalce je bilo 11 razpisanih mest, na katera se je prijavil en kandidat.
Urgentna medicina
Največ skrbi pa vzbuja nezainteresiranost mladih za specializacijo iz urgentne medicine. V zdravniški zbornici so stanje označili za "alarmantno."
Na 20 razpisanih mest se je prijavil le en kandidat, kar opozarja na težave s kadrovsko preskrbljenostjo in delovnimi pogoji v urgentni mreži. Po besedah Zdravniške zbornice je nujno, da država ukrepa, denimo z uvedbo finančnega dodatka, podobnega tistemu pri družinski medicini.
Ginekologija in porodništvo
Za specializacijo iz ginekologije in porodništva se je na 7 razpisanih mest prijavilo 5 kandidatov. Nacionalni razpis za to področje ni bil izveden. Pri pediatriji so se na 15 razpisanih mest za nacionalni nivo prijavili 4 kandidati, za 3 mesta pri posameznih izvajalcih pa se je prijavil en kandidat.
Za specializacije doktorjev dentalne medicine je na 7 razpisanih mest prispelo 18 vlog.
Specializanti urgentne medicine te prednosti nimajo
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je tudi v izjavi za STA dejala, da se v medijih "kar vrstijo poročila o težavnih situacijah v različnih urgentnih centrih in to seveda ni privlačno za mlade zdravnike, da bi v takem okolju začeli s svojo zdravniško kariero".
Beović je glede specializantov družinske medicine dejala, da so ti deležni finančne stimulacije, ki je vendarle počasi verjetno pokazala rezultate. Prav tako se po njenih besedah vsaj ponekod v družinski medicini urejajo razmere, "medtem ko specializanti urgentne medicine te prednosti nimajo". Družinski zdravniki po njenih besedah že dlje časa opozarjajo, da bi potrebovali 100 novih družinskih zdravnikov na leto, da bi se razmere uredile. "Do tega nam še nekaj manjka, ampak vsaj nekoliko smo se temu približali," je dejala.
Vsem je jasno, da je to delovišče težko
Tudi predsednik sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) in predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen je po poročanju STA v današnji izjavi za medije ponovil, da je nujno takojšnje ukrepanje. "Interesa ni predvsem zaradi tega, ker je vsem jasno, da je to delovišče težko, predvsem pa da je prihodnost negotova. Jasno je, da trendi dela na tem delovnem mestu niso ugodni. Ladja se počasi, ampak vztrajno potaplja in nihče ne želi biti stečajni kapitan na tej ladji," je povedal.
Po besedah Prosena pristojne že vrsto let pozivajo k ukrepanju, a brez uspeha, zdaj pa je zadnji čas, da se kaj naredi, da bo poklic urgentnega zdravnika bolj zanimiv. "Za začetek mogoče nekaj stimulacije specializantom, kakor so že pri drugih specializacijah. Predvsem pa je potreben jasen signal, da se bo sistem nujne medicinske pomoči začel urejati," je poudaril.
Prosen je opozoril, da se bo sistem urgentne medicine v nasprotnem primeru sesul, saj že zdaj težko deluje. "Potrebni so ukrepi, ki niso ceneni populizem, ampak reforma tako, da se bo zatresla država," meni.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se