Katere storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe so že na voljo?
V praksi se že izvajata storitvi oskrbovalca družinskega člana in e-oskrbe, v kratkem pa bodo zaživele tudi druge storitve dolgotrajne oskrbe.
Čeprav uvajanje sistema dolgotrajne oskrbe spremlja nekaj izzivov, je treba poudariti, da gre za enega najpomembnejših korakov naše družbe k večji solidarnosti in spoštovanju dostojanstva starejših, bolnih in vseh, ki zaradi različnih okoliščin potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Ne gre le za nov zakon ali sistem storitev, temveč za spremembo odnosa oziroma priznanje, da si vsak zasluži varnost, bližino in podporo takrat, ko sam ne zmore več vsega.
Nov sistem tako ne temelji zgolj na formalnostih in obrazcih, ampak postavlja v ospredje človeka. Vsaka pravica in storitev je zasnovana z mislijo na to, da bi bila pomoč dostopna, enostavna in prilagojena posamezniku.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je torej z Zakonom o dolgotrajni oskrbi naredilo pomemben korak k bolj povezani in sočutni družbi. Njihova vizija je jasna: dolgotrajna oskrba ne sme biti breme, temveč pravica, ki prinaša občutek varnosti tako posameznikom kot njihovim družinam.
S 1. julijem letos smo vsi zaposleni, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar je v javnosti sprožilo nekaj nezadovoljstva, saj določene storitve še niso povsem zaživele. A ob tem ne smemo spregledati, da se sistem premika v pozitivno smer.
Nekatere storitve so že na voljo in se uspešno izvajajo v praksi, kar daje ljudem občutek varnosti in potrjuje, da se stvari premikajo naprej. Med njimi sta še posebej pomembni storitvi oskrbovalca družinskega člana in e-oskrbe, ki sta že postali del vsakdanjega življenja številnih družin in posameznikov.
Kaj morate vedeti vsi potencialni oskrbovalci družinskega člana?
Vlogo za oskrbovalca družinskega člana je mogoče vložiti že od 1. januarja 2024. Ta možnost je namenjena vsem, ki skrbijo za bližnjega, uvrščenega v četrto ali peto kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, torej za tiste, ki mesečno potrebujejo 80 oziroma 110 ur pomoči.
Vlogo je treba oddati na vstopni točki centra za socialno delo, kjer se začne postopek, dostopna pa je tudi preko spleta. Svetovalke oziroma svetovalci za dolgotrajno oskrbo nato opravijo oceno upravičenosti in skupaj z družino pripravijo osebni načrt, mnenje o kandidatu za oskrbovalca pa poda invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdo lahko postane oskrbovalec družinskega člana?
Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba iz kroga družine, ki z upravičencem živi na istem naslovu in je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbe. Med možne oskrbovalce sodijo zakonec ali zunajzakonski partner, otrok, starš, brat, sestra, vnuk ali vnukinja ter sorodnik do vključno drugega kolena.
Sama sorodstvena vez sicer ni dovolj. Kandidat mora biti ustrezno zdravstveno sposoben, ne sme biti pravnomočno obsojen za hujša kazniva dejanja, opraviti pa mora tudi osnovno usposabljanje na Socialni zbornici Slovenije. Če usposabljanja še nima, ga mora opraviti v enem letu po sklenitvi osebnega načrta.
Ker gre za eno najodgovornejših nalog, oskrbovalec praviloma zapusti trg dela, saj oskrba zahteva polno predanost. Če si naloge delita dva, se lahko zaposlita s polovičnim delovnim časom, oskrbo pa lahko zagotavljata največ dvema upravičencema hkrati.
Obstaja tudi možnost, da vlogo vložijo upokojenci, ki ob enakih pravicah lahko prejemajo del pokojnine. Invalidska komisija ZPIZ ob tem natančno preveri zdravstveno stanje kandidata in ob soglasju pridobi dokumentacijo osebnega zdravnika, kar lahko podaljša postopek, a zagotavlja, da nalogo prevzame le tisti, ki jo zmore opravljati.
Kakšne pravice ima oskrbovalec družinskega člana?
Za svoje delo oskrbovalec prejme nadomestilo, ki znaša 1,2-kratnik minimalne plače, če skrbi za enega družinskega člana, in 1,8-kratnik, če skrbi za dva. Če oskrbo opravlja s polovičnim delovnim časom, je upravičen do polovice nadomestila.
Poleg tega je vključen v obvezna socialna zavarovanja, kar mu zagotavlja pokojninsko, zdravstveno in drugo socialno varnost. Poleg tega ima pravico tudi do 21 dni načrtovane nadomestne oskrbe na leto, ko bo lahko začasno odšel na dopust ali si vzel čas za počitek.
Oskrbovalci se morajo redno udeleževati 15-urnih usposabljanj, mesečno poročati koordinatorjem dolgotrajne oskrbe in sodelovati pri svetovalnih obiskih, ki so namenjeni podpori, saj je delo zahtevno in polno izzivov.
Oskrbovalec tako ni več 'neviden', ampak postane uradni del sistema, ki mu zagotavlja oporo, priznanje in varnost, da lahko to odgovorno delo opravlja z dostojanstvom.
Kot pojasnjujejo svetovalke iz CSD Posavje, ki smo jih obiskali pred kratkim in ki imajo s postopki že veliko izkušenj, gre za natančno zasnovan proces, v sklopu katerega poskrbijo, da oskrbovalci niso prepuščeni sami sebi.
»Na CSD Posavje smo svetovalke za dolgotrajno oskrbo zaznale veliko potrebo po dodatni podpori oskrbovalcev družinskih članov, zato smo samoiniciativno organizirale mesečna srečanja, namenjena izobraževalno informativnim ocenam ter psihosocialni podpori. Skupina deluje od marca, pri čemer vsaka svetovalka enkrat mesečno vodi skupino,« povedo in dodajo, da jih še posebej veseli, kako lepo so srečanja sprejeli.
»Pogosto pravijo, da se počutijo kot del velike družine. Prvič po dolgem času imajo občutek, da nekdo razume njihove izzive in jim stoji ob strani.«
Vsak upravičenec, ki izbere to obliko dolgotrajne oskrbe, je upravičen tudi do storitev e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.
Vlogo za e-oskrbo je mogoče oddati od 1. junija 2025
Ministrstvo za solidarno prihodnost se torej zaveda tudi, da je dandanes kakovostna oskrba tesno povezana s tehnološko podporo, zato so kot rečeno med storitve v sklopu sistema dolgotrajne oskrbe vključili tudi možnost e-oskrbe. Gre za storitev, ki je namenjena predvsem tistim, ki bi radi ostali doma, a si hkrati želijo tudi občutka dodatne varnosti.
Kdo je upravičen do e-oskrbe?
Pravico do e-oskrbe imajo vsi upravičenci do dolgotrajne oskrbe, ki se niso odločili za celodnevno oskrbo v instituciji, ter vsi starejši od 80 let, ki na vstopni točki centra za socialno delo predložijo mnenje zdravnika, patronažne sestre ali strokovne delavke, da pomoč res potrebujejo.
Vlogo je mogoče oddati na lokalni vstopni točki CSD, kjer se nato pripravi osebni načrt in izda odločba, ali preko spleta.
Kaj pomeni e-oskrba v praksi?
V praksi e-oskrba pomeni, da upravičenec prejme posebno napravo, najpogosteje zapestnico z gumbom in senzorjem, ki je povezana z asistenčnim centrom, dostopnim 24 ur na dan. Če oseba pade ali ji denimo postane slabo, senzor zazna dogodek in samodejno sproži alarm v klicnem centru.
Operater nato pokliče uporabnika in preveri, ali je vse v redu. V kolikor se ta ne javi ali pove, da potrebuje pomoč, sistem nemudoma obvesti svojce ali drugo kontaktno osebo, po potrebi pa organizira tudi prihod pomoči na teren.
Sodobni sistemi e-oskrbe vključujejo še vrsto drugih pametnih tehnologij: od osebnih alarmov, ki se sprožijo ob padcu ali stiski, do okoljskih senzorjev, ki zaznajo dim, plin ali izliv vode, pa do naprav za spremljanje gibanja in GPS-sledenja.
Tako se zagotavlja celostna varnost uporabnika, ki lahko ostane doma, a ima občutek, da je ves čas pod zaščitnim okriljem. Storitev je posebej dragocena za ljudi, ki živijo sami ali imajo kronične zdravstvene težave, saj jim omogoča več samostojnosti in hkrati občutek, da niso prepuščeni sami sebi.
»Prednost e-oskrbe je torej v tem, da oseba v primeru padca ali nenadne slabosti čim prej prejme pomoč. S tem se preprečijo dolge ure čakanja, ki lahko vodijo v hude zdravstvene zaplete – od psihične travme do resnih poškodb, kot so zlomi kolka ali poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja,« poudarijo sogovornice.
Kako je e-oskrba financirana?
Osnovni paket e-oskrbe je v financiran iz sistema dolgotrajne oskrbe, če je oseba do njega upravičena na podlagi odločbe. Če bo želela dodatne storitve, jih bo lahko doplačala sama.
Možno pa si je seveda e-oskrbo urediti tudi neposredno prek ponudnika, kjer začetna namestitev stane približno 50 evrov, nato pa okoli en evro na dan oziroma približno 31 evrov mesečno.
Del uporabnikov se je v e-oskrbo vključil že v preteklosti prek evropskega projekta, ki se je izvajal v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev, kjer je bilo vključenih približno 5.000 ljudi.
Ob vzpostavitvi novega sistema so bili ti uporabniki samodejno preneseni v novo shemo, a morajo vsi – tudi obstoječi – do konca leta oddati vlogo in pridobiti odločbo, da bodo lahko brez prekinitve nadaljevali z brezplačno uporabo storitve.
Če povzamemo, je e-oskrba veliko več kot zgolj tehnična naprava. Je občutek varnosti, da se bo nekdo odzval, ko bo to najbolj potrebno, in hkrati zagotovilo, da se tudi starejši ali bolni lahko počutijo samostojne v svojem domu.
Storitve, ki bodo na voljo v kratkem
Seveda pa so pred nami še druge pomembne novosti, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih bistveno vplivale na življenje številnih družin. Ena od njih je dolgotrajna oskrba na domu, za katero je mogoče vloge oddajati že sedaj, storitev pa je v vzpostavljanju po celotni državi.
Gre za enega ključnih korakov sistema, saj bo ljudem omogočila, da dobijo pomoč strokovnih oskrbovalcev v svojem domačem okolju.
A čeprav se uvaja dolgotrajna oskrba na domu, to ne pomeni, da bo dosedanja pomoč na domu izginila. Gre namreč za dve ločeni storitvi, ki se lahko dopolnjujeta.
»Naj pojasnimo, da dolgotrajna oskrba vključuje tudi storitve zdravstvene nege, kot so merjenje osnovnih življenjskih funkcij, nadzor in priprava zdravil. Te storitve se tako dopolnjujejo z obstoječimi oblikami pomoči,« poudarjajo sogovornice.
Pomembna novost pa se obeta tudi v domovih za starejše občane. Od 1. decembra letos bodo stanovalci po novem plačevali le še stroške bivanja, prehrane in osnovnih življenjskih izdatkov. Vse storitve, povezane z oskrbo in nego, pa bodo krite iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.
To pomeni, da oskrbnina za standardno nastanitev v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij ne bo višja od zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, kar za stanovalce in njihove svojce prinaša pomembno finančno razbremenitev.
Ministrstvo za solidarno prihodnost ob uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe poudarja predvsem solidarnost, sočutje in dostojanstvo. Novi sistem daje svojcem, ki že leta nesebično skrbijo za bližnje, zasluženo priznanje in oporo, hkrati pa prinaša tehnološke rešitve, ki povečujejo varnost, ter spremembe, ki bodo finančno razbremenile stanovalce v domovih za starejše in njihove svojce.
Čeprav uvajanje sistema spremljajo izzivi, pa so temelji trdni in usmerjeni v prihodnost, v kateri bo skrb za sočloveka stalnica, ne izjema. Dolgotrajna oskrba je obljuba, da bo imel vsak posameznik, ko bo potreboval pomoč, ob sebi sistem, ki ga razume, podpira in spoštuje, kar je pomemben korak k bolj pravični in povezani družbi.
Vsebino omogoča Ministrstvo za solidarno prihodnost
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
