GRZS

Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so v letu 2025 doslej izvedli kar 1.132 intervencij po vsej državi. Največ dela so imeli reševalci iz Bohinja, sledili pa so Bovec in druge enote na Gorenjskem, kjer je obisk gora tradicionalno največji.

Največ nesreč med pohodniki

Največ posredovanj so reševalci opravili pri hoji po označenih poteh, kjer so pomagali več kot petstokrat. Kljub temu, da gre za navidezno varne poti, so prav tam najpogostejši zdrsi in poškodbe. Med drugimi dejavnostmi so izstopale športne in rekreacijske aktivnosti ter aktivnosti v zraku, kot so jadralno padalstvo in zmajarstvo. Reševalci so večkrat posredovali tudi zaradi nesreč pri hoji po brezpotju, kjer je tveganje za padec ali izgubo poti večje.

Nesreča na Toscu

Tri planince v Julijcih odnesel plaz, več jih je obtičalo v bivakih (foto)

Mlajši in srednjih let še vedno najpogosteje v težavah

Več kot polovica poškodovanih oseb je bila stara med 18 in 55 let, kar kaže, da so najaktivnejši obiskovalci gora tudi najpogosteje vpleteni v nesreče. Sledili so starejši pohodniki med 55 in 70 let, mlajši od 18 let pa so predstavljali manjši delež.

Zračna podpora in prisotnost zdravnika

Med tipi akcij so močno prevladovale reševalne intervencije – teh je bilo več kot tisoč. V njih je sodelovalo skupaj prek 10.000 reševalcev.

V 480 primerih je bil v pomoč poklican helikopter, v 534 primerih pa je bil prisoten zdravnik. Število iskalnih akcij je bilo okoli 100, kar poudarja pomen dobrega obveščanja in priprave na turo.

Nevarnost v gorah

Kako ravnati v primeru snežnega plazu

Od lažjih poškodb do smrtnih izidov

Najpogosteje so bili udeleženci nepoškodovani, a so potrebovali pomoč zaradi izčrpanosti ali orientacijskih težav. Med poškodovanimi je bilo največ lažjih poškodb, sledile so težje poškodbe, nekaj pa je bilo tudi smrtnih primerov, predvsem v zahtevnem gorskem terenu.

Gorska reševalna služba Radovljica

Številke potrjujejo visoko stopnjo tveganja v slovenskih gorah, hkrati kažejo tudi na izjemno pripravljenost in požrtvovalnost prostovoljcev GRZS, ki vsako leto znova dokazujejo, da so hrbtenica gorske varnosti v Sloveniji. In to delo opravljajo brezplačno.