Milan Kuster: V Mariboru lahko naredimo "čuda in pol"
Podjetnik, direktor podjetja i-Vent, o sporu z Lunosom in tudi o tem, zakaj meni, da ima Maribor precej večji potencial, kot ga danes izkorišča.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za Milanom Kustrom je burno obdobje. Razhod z nekdanjim poslovnim partnerjem je prerasel v sodne postopke, ob tem pa je i-Vent po prevzemu britanske skupine Volution stopil na novo razvojno pot. Kuster pravi, da ga kratkoročne poslovne številke zanimajo manj kot dolgoročni razvoj znanja, tehnologij in novih produktov. V pogovoru odkrito govori tudi o slovenskem poslovnem okolju, davkih, razvoju Maribora, svojem pogledu na politiko in ugibanjih o morebitni županski kandidaturi.
V zadnjih tednih se okoli i-Venta in Lunosa veliko dogaja. Potekajo pravni postopki, v javnost prihajajo očitki z ene in druge strani, vi pa ste vložili tudi predlog za začetek stečajnega postopka družbe Lunos. Kaj se pravzaprav dogaja?
"Med podjetjema potekajo določeni pravni postopki, zato njihovih podrobnosti ne želim komentirati. Dejstvo je, da se je po razhodu ustvarilo precej napetosti, sam pa si predvsem želim, da bi se razmere umirile. Moj fokus ostaja razvoj podjetja, inovacije in ustvarjanje novih rešitev za kupce. Prav zato smo se v zadnjih letih osredotočili na razvoj lastnih prezračevalnih sistemov, širitev na tuje trge in krepitev podjetja. Verjamem, da bodo odprta vprašanja razrešili pristojni organi, mi pa bomo svojo energijo usmerjali predvsem v prihodnost."
Zakaj ste se kljub temu odločili za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka?
"Povod so bili podatki iz javno objavljenih računovodskih izkazov, ki smo jih po objavi analizirali skupaj s finančnimi strokovnjaki. Na podlagi teh ugotovitev smo ocenili, da moramo zaščititi svoje interese kot upnik in ustrezno ukrepati. Gre za pravni postopek, o katerem bodo odločali pristojni organi, zato ga ne želim podrobneje komentirati."
Tri leta minevajo od prodaje podjetja britanski skupini Volution Group. Kako danes gledate na to odločitev?
"Ko pogledam nazaj, sem prepričan, da je bila odločitev pravilna. Takrat smo iskali partnerja, ki nam ne bi prinesel le kapitala, ampak predvsem možnosti za nadaljnji razvoj. Volution Group je ena vodilnih evropskih skupin na področju prezračevanja in že od začetka smo si bili enotni, da želimo graditi na znanju, ki smo ga razvili v Sloveniji.
Danes imamo dostop do veliko širšega razvojnega okolja, novih trgov in partnerjev. Naše ekipe sodelujejo pri projektih, ki jih kot samostojno podjetje verjetno ne bi mogli izpeljati. Obenem pa smo ohranili razvojno ekipo in znanje v Sloveniji, kar mi je bilo ves čas najpomembnejše. Zato na prevzem ne gledam kot na prodajo podjetja, ampak kot na začetek nove razvojne faze."
Če pogledamo številke, so prihodki i-Venta po prevzemu upadali – z 10,8 milijona evrov leta 2023 na 8,9 milijona leta 2024 in lani na 6,8 milijona evrov. Na prvi pogled bi kdo sklepal, da podjetje po prevzemu posluje slabše. Kako odgovarjate na to?
"Na prvi pogled številke res kažejo takšno sliko, vendar je treba razumeti širši kontekst. Celoten evropski segment prezračevanja in klimatizacije je v zadnjih treh letih doživel izrazit padec. V Nemčiji, Avstriji in Švici se je trg skrčil za približno četrtino, kar je neposredno vplivalo tudi na naše poslovanje. Tudi v Sloveniji je bilo precej manj novogradenj, zato je bilo manj investicij v prezračevalne sisteme.
Po drugi strani pa so se po vključitvi v skupino Volution bistveno spremenili tudi naše delo, odgovornosti in poslovni model. Danes nismo več zgolj podjetje, ki prodaja in vgrajuje prezračevalne sisteme na slovenskem trgu. Vedno več časa in znanja namenjamo razvoju novih izdelkov in rešitev za celotno skupino.
Pri tem nastaja pomemben del dodane vrednosti, ki je iz naših letnih računovodskih izkazov praktično neviden. Razvojne projekte, intelektualno lastnino in medpodjetniške transakcije skupina vodi drugače, zato prihodki, ki jih naše znanje ustvarja znotraj Volution Group, niso neposredno razvidni iz bilance i-Venta. Če bi gledali zgolj slovenske prihodke, bi dobili precej nepopolno sliko našega dejanskega prispevka skupini.
Za nas je pomembno predvsem to, da postajamo razvojni partner skupine. Naše rešitve se uporabljajo na številnih trgih, razvijamo nove izdelke in tehnologije, ki jih bodo prodajala tudi druga podjetja znotraj Volution Group. To je dolgoročna usmeritev, ki podjetju odpira precej širše možnosti od same prodaje na slovenskem trgu. Pomembno pa je, da smo letos poslovanje stabilizirali in ponovno načrtujemo rast."
Kako ste se odzvali na spremenjene razmere na trgu?
"Že pred časom smo se odločili, da ne bomo odvisni le od slovenskega trga. Uspešno smo okrepili poslovanje na Hrvaškem, kjer smo v nekaj letih močno povečali prodajo. Pred nekaj dnevi sem kupil podjetje Ventoterm, ki je bilo do zdaj drugi največji prezračevalec na Hrvaškem, prvi je I-vent Hrvatska. S to pripojitvijo bomo ustvarili več kot tri milijone evrov prihodkov do konca leta 2026. Povečali smo prodajo v BiH, Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Odprli smo predstavništvo na Malti ... Vse te aktivnosti se zrcalijo v bilanci I-vent Hrvatska, ki je imel leta 2023 približno 500.000 evrov prihodkov, letos pa bomo že presegli tri milijone evrov in do leta 2030 načrtujemo na hrvaškem trgu ustvarjati več kot deset milijonov evrov prometa. Hkrati pa se vse bolj usmerjamo v razvoj izdelkov za celotno skupino Volution."
Kljub temu pa danes uspeha podjetja ne merite več zgolj po višini prihodkov?
"Točno tako. Ko smo bili samostojno podjetje, je bilo logično, da smo gledali predvsem promet in dobiček v Sloveniji. Danes smo del skupine, ki ustvari več kot pol milijarde evrov prihodkov letno. Naša naloga ni več samo prodati čim več prezračevalnih sistemov v Sloveniji, ampak ustvarjati znanje, razvijati nove tehnologije in prispevati k uspehu celotne skupine. Če zaradi tega ustvarimo nekoliko manj prihodkov v Sloveniji, hkrati pa naše rešitve uporabljajo podjetja po vsej Evropi, je to za nas dolgoročno veliko pomembnejši uspeh. Poleg tega pa je na majhnem slovenskem trgu strahovita konkurenca in v bistvu sem povsem zadovoljen, če i-Vent obdrži več kot 50-odstotni tržni delež."
Veliko poudarjate lasten razvoj. Zakaj je bil ta korak tako pomemben?
"Ker nam daje dolgoročno konkurenčno prednost. Dokler smo bili predvsem distributer, smo bili odvisni od dobaviteljev. Danes razvijamo in proizvajamo lastne izdelke, zato lahko sami odločamo o tehnologiji, stroških in nadaljnjem razvoju. To je bistveno drugačen poslovni model. V Sloveniji je i-vent edino podjetje, ki ponuja prezračevalne sisteme lastne proizvodnje. Vsi ostali jih kupijo v tujini in potem, z neko razliko v ceni, ponudijo na trgu."
Torej i-Vent postaja razvojno središče skupine Volution?
"To je naša ambicija in v tej smeri že delamo. Želimo, da bi se v Sloveniji razvijale nove tehnologije za celotno skupino. To pomeni več razvojnega dela, več sodelovanja s slovenskimi podjetji in fakultetami ter več priložnosti za domače strokovnjake. Naši novi izdelki so na trgu zelo dobro sprejeti. Poleg tega se vključujemo v nove mednarodne projekte, naši prezračevalni sistemi pa bodo v prihodnje namenjeni tudi drugim evropskim trgom. To nam daje precej optimizma za prihodnja leta."
Kako bi to spremenilo vašo vlogo v podjetju?
"Ni mi treba več biti direktor i-Venta, lahko sem svetovalec za strateške odločitve na nivoju skupine Volution. Pred petimi leti so me vprašali, kaj je v branži sploh še mogoče narediti. Zdelo se je namreč, da je branža prišla do konca razvoja, vsi so tekmovali le še v tem, da naredijo rekuperatorje, ki bodo še malo tišji in malo bolj varčni. Nato si jaz izmislim i-Cube, 'kocko'. Morda zveni neskromno, a prepričan sem, da bodo čez deset let vsi imeli kocke. Takšne ali drugačne, torej bo diagnostika kakovosti zraka tam, kjer se ta diha, v prostoru, ne pa v zidu. Idej imam še kar nekaj - in to bi me veselilo v prihodnosti, v tem se vidim."
Kako danes gledate na konkurenco? Ta se je v zadnjih letih precej okrepila ...
"Konkurenca je dobrodošla, če spodbuja razvoj in kakovost. Mi želimo konkurirati predvsem z inovacijami, lastnim razvojem, kakovostjo izdelkov in podporo kupcem. To je strategija, ki ji sledimo že vrsto let."
Po vseh dogodkih zadnjih let – od prodaje podjetja, razhoda z nekdanjim partnerjem do aktualnih pravnih postopkov – kakšno sporočilo želite poslati zaposlenim, poslovnim partnerjem in kupcem?
"Žal mi je, da je prišlo do tolikšne zaostritve odnosov. O zadevah, ki so predmet sodnih in drugih postopkov, ne želim polemizirati v medijih in tudi ne bom dajal osebnih ocen ali očitkov. Moja pot je bila vedno usmerjena v razvoj, inovacije, ljudi in podporo okolju, v katerem živim in delam. Verjamem, da na koncu največ povedo dejstva in rezultati. V življenju sem se naučil, da je bolje graditi kot rušiti. Zato bom tudi v prihodnje svojo energijo usmerjal predvsem v ustvarjanje novih rešitev, razvoj podjetja in iskanje priložnosti, ne pa v konflikte."
Direktor Lunosa Fonovič računa na politično zaslombo nove vlade, Demokratov, kjer je član?
"Ne vem, na kaj on računa. Vem pa, da je vse to, kar se dogaja in kar je Fonovič počel v drugih vlogah, slaba reklama za stranko, ki razglaša, da je njena osrednja programska točka transparentnost in se promovira kot antikoruptivna. Če berem v medijih, da se Fonovič hvali, kako bo prek zvez in Demokratov Lunos na veliko dobival državne posle, se upravičeno vprašam, kdo ima figo v žepu."
Večkrat se v javnosti postavi tudi vprašanje, ali bi vas veselila kandidatura za župana. Veliko je ugibanj, vaše ime se vedno znova pojavi v špekulacijah.
"Vse, kar sem do zdaj povedal, me opredeljuje kot človeka, ki ga zanimajo posel, produkcija, razvoj, trgi, realni in merljivi rezultati, delovna mesta, podpora dobrim projektom in tudi, ker sem že v teh letih, mentorstvo mladim. Biti župan je visoka, zahtevna, zelo odgovorna funkcija. Daleč od tega, da bi jo podcenjeval. Če bi lahko ideje, ki jih imam, ponudil županu, pogoj pa je, da je ta pripravljen sodelovati in prisluhniti, sem prepričan, da lahko naredimo v Mariboru 'čuda in pol'. Poleg tega pa sem Mariboru v zadnjih desetih letih doniral več kot tri milijone evrov za podporo športu, kulturi, humanitarnim društvom, gasilcem ... Vsega tega kot župan ne bi več mogel početi. Imam pa ideje za projekte, ki bi lahko bili fantastični na evropski ravni."
Kakšne?
"Ena večjih zadev, o kateri razmišljam, je odbojkarska akademija. Po vzoru Nicka Bollettierija. Že pet let investiram veliko denarja, tudi privatnega, v moško odbojko. Brez tega je najbrž ne bi bilo več. Naša filozofija je jasna: polovico klubskega budžeta, ta je 500.000 evrov, namenimo za razvoj mladih odbojkarjev. Mariborska odbojka je dala več kot polovico igralcev zlatih slovenskih odbojkarskih generacij. Tako ali drugače so bili številni odbojkarji, ki so blesteli ali pa še blestijo v dresu z državnim grbom, povezani z mariborsko odbojko. Nekaj torej delamo prav. V šoli imamo 250 otrok, imamo bazo, ki si je lahko ACH le želi. A nam potem, ko odbojkarje vzgojimo, te odpeljejo. Odbojkarska akademija s kampusom bi dala mariborski odbojki in naši valilnici kadrov izjemno dodatno dimenzijo. Seveda s pomočjo Sebastijana Škorca, Gregorja Prišenka, Alena Krajnca, Petra Možiča ... Še vedno bomo lahko igralce prodajali, a nam jih ne bodo več kar tako jemali."
Zakaj se vaše ime vedno znova pojavi v kombinacijah pred lokalnimi volitvami? Ker ste pomemben gospodarski igralec, kapitalsko močan, vpliven, solastnik medija ...?
"Pred prejšnjimi volitvami nisem bil kapitalsko močan, podjetje sem namreč prodal leta 2023. Imel pa sem uspešno podjetje, kot ga ima denimo tudi Marko Lukič. Pa se njegovo ime ne pojavlja tako pogosto. Torej ne igra vloge kapitalska moč. Delež v Večeru sem kupil že pred tem, a sem bil tako neaktiven solastnik, da niti vi niste vedeli, da sem zraven. In tukaj pridemo do odgovora: Maribor ima velik deficit kakovostnih kadrov, sploh pa takšnih, ki bi se ob tem še odločili za politiko. Negativna selekcija v politiki je izjemen problem, v Mariboru ga zelo občutimo. Včasih imam za koga občutek, da bi bil pravi, primeren za politiko, a če pogovor nanese v to smer, ta običajno reče, da ni nor. In potem se za kandidate javijo ljudje, ki nimajo kompasa za realnost, ki, če se nekoliko grobo izrazim, ne bi znali voditi trafike, nimajo znanja, izkušenj ... A se nerealno vidijo kot župani, poslanci, ministri in še kaj. Dobro, tudi to je demokracija. Ampak na koncu tudi to prispeva k temu, da ne volimo za nekoga, ampak proti nekomu."
Slovenska klasika.
"Ja. V Mariboru je večinoma drugi krog na županskih volitvah in večina po navadi voli proti."
Če vas prav razumeva, kandidirali ne boste? Ali potemtakem aktivno pomagate iskati kandidata?
"Nedvomno se gibam v krogih ljudi, kjer se te debate odpirajo, kjer razmišljamo in polemiziramo. Svoje mnenje večkrat povem. Ne iščem župana, se pa pogovarjam. Nekaj ljudi, s katerimi smo v družbi debatirali tudi o tem, je po premisleku reklo, oprosti, ampak tega mi ni treba."
Politika vas torej zanima? Ampak ne kot kandidata?
"Imel sem ponudbo, da bi kandidiral. Imel bi močno podporo. A menim, da lahko temu mestu, ki ga imam izjemno rad in ga zelo spoštujem, več dam z druge pozicije. Torej gospodarstvenika, ki je na razpolago tudi mestni upravi, županstvu z vsem svojim znanjem in izkušnjami. Maribor ima veliko večji potencial, kot ga kaže. Pa moram biti pošten: do Saše Arsenoviča sem velikokrat kritičen, prepričan sem, da upravičeno, a moram reči, da je s številnimi projekti in svojim načinom, specifičnim, odprl neke nove dimenzije mesta. Maribor si upa razmišljati širše in delati večje stvari. To je odlično. Pri mnogih stvareh se z njim ne strinjam, ampak močno spoštujem vsakega, ki se za mesto trudi in daje zanj vse od sebe. Arsenovič je res izvedel veliko projektov, Maribor ima 4000 prebivalcev več, kot jih je bilo leta 2017. Ni veliko mest v EU, ki rastejo. Ampak ali je dovolj tudi novih delovnih mest? Obrtna cona Tezno se je zelo razvila. Treba je biti realen, veliko stvari je premaknil, čeprav občinske kompozicije mesta v rangu Maribora ni lahko premikati. Kar mu lahko zamerimo, je, da ne zna poslušati in prisluhniti. Že v njegovem prvem mandatu sem mu predlagal ustanovitev občinskega gospodarskega sveta.
Če kaj potrebuje Maribor, je to gospodarski razvoj. Prepričan sem, da bi gospodarstveniki, združeni v takšnem svetu, ki nam ni vseeno za Maribor, z vsem svojim znanjem delali za mesto, se trudili, da bi pripeljali investitorje in mestu tudi mi dodali svojo kakovost. Zavrnil me je na javni tribuni, kjer sem bil kot predstavnik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, in to z argumentom, da on ne potrebuje sveta modrecev, ker ima mestni svet. Če želim biti dobronameren, bi lahko mislil, da ni razumel, kaj mu hočem povedati. Ampak vztrajam, da bi bilo pametno, da bi ljudje, ki jim je uspelo v življenju, ki lahko kaj pokažejo, imajo mednarodne kontakte in možnosti, dali svoje znanje na razpolago mestu. Pro bono. Ali bi bilo narobe, da bi vsake toliko sedli z županom in se pomenili, si zadali tudi merljive cilje o investicijah, delovnih mestih, ki bi jih pomagali ustvariti? Po moje ne. Ne zahtevamo veliko, pravzaprav si želimo le, da bi bilo gospodarstvo bolj upoštevano in bi mestna oblast prisluhnila našim dobrim predlogom. Lahko bi prispevali k močnejšim povezavam med gospodarstvom in univerzo. Na tej relaciji je veliko zamujenih priložnosti. Maribor je sijajen za življenje, za družino, bivanje, druženje ... Za posel pa ne tako zelo. In župan bi v gospodarstvenikih, ki tu delamo, lahko videl okrepitev, dodano vrednost."
Zelo je odmevala fotografija, ki ste jo objavili na družabnih omrežjih, na njej pa vi, Franc Kangler, Sebastijan Škorc, odvetnik Kac, nekdanji direktor Marproma Majhenič, Simon Hauptman ... Bilo je vprašanje, ali je to neka nova ekipa za Maribor.
"Daleč od tega. Zanimivo je, da iz ene fotografije nastane takšna zgodba.
Ja, to je ta novi čas, nič ni skrito, vse je takoj v etru. Ampak saj to ste želeli?
"Ni zgodbe. Bili smo na pijači. S Kanglerjem sva v redu, še vedno mi kdaj prinese kakšno hobotnico. Slučajno je prišel mimo. Majheniča, ki ni zelo pogosto v Mariboru, sem poklical in se je odzval. Lepo, to cenim.
Niste skratka ustanavljali stranke, liste za volitve?
"Ma, ne, sploh ne. Ponavljam, ne iščem župana, le razmišljam na glas, kako bi bilo v mestu še boljše in kako lahko pomagam pri tem."
Veliko je ugibanj, ali bo Arsenovič kandidiral še enkrat. O njem ste kar nekaj povedali. Bi po vašem moral? Ali so nedavne preiskave prevelika ovira?
"Pri tem, kar bo na koncu na izbiro v Mariboru, bom pragmatičen. Kar se trenutno kaže kot izbira, torej kandidature, ki so vsaj uradno napovedane, je ... Kaj naj rečem. Arsenovič je zanje božji dar. Se opravičujem, a tako je. Pa imam o njem povedati tudi veliko kritičnega."
Časa je še nekaj, velike stranke, Svoboda, SDS in tako dalje, še niso razkrile svojih kart. Kar je tudi po svoje povedno.
"Ja, se pa nekateri že na zalogo 'trošijo' kot kandidati, čeprav nimajo niti osnovnega teksta. Da bodo že sredi avgusta iztrošeni."
Zelo ste pozdravili, da se je Golobova vlada poslovila. Torej predvidevava, da v novo vladno ekipo polagate velike upe.
"Politika bi morala biti v službi ljudi. To je temelj. Politične stranke in oba pola se med seboj obstreljujejo na polno. Čeprav sta oba bloka le različni plati istega kovanca. Polarizacija, ki je vsiljena, velik del države paralizira, nekaterim interesnim strukturam pa to ustreza. Državni proračun se pri nas troši povsem neracionalno in nerazvojno. Slovenija je v resnici premožna država. Če bi nekdo z javnimi sredstvi upravljal odgovorno, tako kot bi šlo za njegov denar, bi bil celo zelo bogati. Ampak nihče se nikoli ni lotil krčenj v javni porabi, kjer bi bilo treba. Kar o gospodarstvu pravi trenutna koalicija, ima neko zdravo kmečko logiko, vidim in razberem jo. Pri Golobu smo imeli pri javni porabi pač sistem 'all-you-can-eat', pojej vse, kar lahko, kolikor lahko. Janša je v težki javnofinančni situaciji po njem. Blagajna je precej prazna, obenem pa je napovedal nižje davčne obremenitve. Da bo imel še manj v blagajni. Kje bo pa vzel? Pri tistih, ki so navajeni vsaj solidno živeti na račun države? Bo učiteljem vzel božičnico?"
Saj ljudje si zaslužijo božičnico, če dobro delajo. Tudi v javnem sektorju.
"Se strinjam. In jaz jo dajem že leta. In vem, zakaj. Imam prijatelja, ki je zelo uspešen, ima 1300 zaposlenih. Ima letni plan. In potem Golob nenadoma napove božičnico. Bravo. Prijatelj je bil ravno sredi večje, že dolgo planirane investicije, imel je plane ... Nato mu vlada določi še strošek 1300 krat 600. Vse se mu je podrlo, kar je načrtoval. Iz tekočega poslovanja tega, kar je izvedel pet do dvanajste, ni mogel financirati. Kaj je naredil? Šel je na banko po revolving kredit, da je lahko izplačal. Javni sektor pa vmes raste disproporcionalno. Kljub njegovi rasti namreč servis, ki ga državljani dobimo od javnih sistemov, ni boljši, ampak kvečjemu slabši. Plače rastejo, a produktivnost pada. Kje je tu logika? Ni je. Govorimo o milijardah za digitalizacijo, a naša javna uprava ne premore enotnega informacijskega sistema, v katerem bi se informacije prenašale med različnimi podsistemi države. Ko imaš izkušnjo javnega in zasebnega zdravstva, ti je jasno, zakaj nekje delajo s profitom, drugje pa v rdečih številkah. Pa da ne bo pomote: potrebujemo močno in dostopno javno zdravstvo, ker zanj veliko plačamo nenazadnje.
A njegova organizacija je pod vsako kritiko. Pri čakalnih dobah bom uporabil primerjavo iz našega posla: kaj če bi mi vzeli avans za prezračevalni sistem, potem bi stranka zahtevala, da dostavimo, mi bi pa rekli, poglejte, bo, a ne vemo kdaj, morda čez mesec, morda kasneje, premalo nas je. Stranka bi se mi zahvalila in me tožila. Od moje bruto plače dobim približno polovico izplačila, torej neto, na račun. In se vprašam, koliko od te polovice plače gre za zdravstvo. Da lahko potem stojim v čakalnih vrstah. Pogovarjam se z mojo generacijo, s sošolci z II. gimnazije, ki so zdravniki. In razumem, ko mi kdo od njih, četudi so izkušeni operaterji, primariji, pove, da naredi dve operaciji na teden. Tehnologija je napredovala, zdravnikov imamo več, prebivalstva manj, čakalne dobe pa so daljše. Naj mi to nekdo razloži, kje je tu logika? Podobno se sprašujem za stanovanja. Imamo 820.000 gospodinjstev. Umre več ljudi, kot se jih rodi. Ampak nas prepričujejo, da je treba zgraditi več deset tisoč stanovanj. Kdo je tu nor? Bomo rušili stare hiše?"
Veliko stanovanj, kupljenih kot investicija, je praznih.
"Imate prav. A to je vseeno pesek v oči. Kakšen je ta odstotek praznih stanovanj? Nekaj jih gotovo je, nihče pa ne ve točno, koliko. Ampak kaj smo naredili, da bi stimulirali ljudi, ki imajo prazna stanovanja, da bi jih prodali, oddali? Nič. Zaradi mene prazna stanovanja obdavčimo. Jaz bi ga takoj ali prodal ali oddal. Ali bi tja preselil otroka. V čem je problem? To je stvar enega zakona.
Država je pri nas žal neučinkovita, slabo organizirana. In si predstavljam, da je podobno na področju šolstva in tako dalje. Najboljša ilustracija, kako se pri nas lotevamo nove digitalne dobe, pa so tako tisti računalniki znamenite ministrice, ki živi v Mariboru, ki jih niti razdeliti niso znali in so v lepem številu ostali v skladišču. Včasih se sprašujem, ali je slovenski sistem, ki je v krizi vodenja že dolgo, sploh še mogoče popraviti. Ali ga morali resetirati. Se znamo iti državo? Boljše, da si zdaj priznamo, da smo zavozili, in postavimo stvari na novo, kot pa da še odlašamo."
Zadnje volitve so se lomile na davkih. In gospodarstveniki ste tu poganjali interpretacijo o slovenski neodavčenosti.
"Pri podjetnikih vsi vidijo samo denar. Vi ste pa ja bogati, polni, ne vem kaj vse lahko slišimo. Če bi bilo tako lahko narediti denar na trgu, bi bili vsi ministri in poslanci raje podjetniki s firmami, ki delajo milijone. Verjemite. Pa ni tako lahko. Najprej plačaš DDV, potem še vse davščine na plače, na koncu za finale, če si uspešen, odšteješ še 22 odstotkov davka na dobiček. In potem si rečeš, dobro mi je šlo, dobro sem delal, si bom izplačal na primer 100.000 evrov. In na to dobiš še 25-odstotni davek. V neko skupno malho gre torej ogromno denarja iz gospodarstva. In potem pride Golob in reče, ni dovolj, potrebujemo še več, da bomo dvignili plače v javnem sektorju; niste dovolj inovativni, niste dovolj produktivni ... Molsti do skrajnosti kravo, ki daje mleko, da se bo ta splašila in šla na Hrvaško, je pa res neumna politika. Se vam ne zdi? Poglejte, kje je danes hrvaška Istra turistično in kje je na primer naš Portorož. No, kolikor je še naš. Ni primerjave. Tam od enakega ali pa celo manjšega števila gostov zaslužijo še več, pri nas pa v turizmu standardi padajo. Maribor je dober primer neizkoriščenih potencialov. Na eni strani je Pohorje, kjer lahko smučamo. Na drugi strani je vinorodno območje. Vinagova klet je po vmesnem mrku spet operativna in je dobra zgodba. Vmes pa še reka. Biser, nebrušen diamant. Grem na sestanek v Regensburg. Majhno mesto, ki nima nič drugega kot reko. Ampak na tisti reki je vse, kar si lahko zamisliš. Mi v Mariboru pa smo se raje kregali za en čoln, no, ladjico, ali lahko pluje ali ne. Ali najeda obalo ali ne. Prek meje v Avstriji imajo le vinograde in so iz tega naredili zgodbo. Schladming ima le strmine, bregove. Mi pa imamo vse. Morda imamo preveč možnosti, pa se ne znamo odločiti. Nimamo pa ljudi, ki bi znali narediti prave zgodbe. Saj se nekatere stvari premikajo, a to je še vedno daleč od tega, kar bi Maribor lahko imel. In je potemtakem res pošteno jamrati, kako da gre vse v Ljubljano in kako nam kdo ve vse nič ne pusti? Saj mi smo še brend Zlate lisice za 'mali gnar' prodali. Pa je to bila izjemna blagovna znamka."
Zakaj se podjetniki v tej državi počutite napadeni, zaničevani? Ni v tem nekaj paranoje?
"Ne. Nikakor. Športniki so nacionalni junaki. In prav je tako. Nič nimam proti. Bi pa rad opozoril na dvojna merila. Kje plačujejo davke Dončič, Pogačar in tako dalje? V ZDA in v Monte Carlu. Jaz jih plačujem doma. Lahko bi vozil avto s slovaškimi tablicami. Lahko bi preselil firmo v Zagorje, na Hrvaško. No problem, bi rekli mnogi. Ampak ne bom. Plačevanje davkov je akt domoljubja. Ni mi vseeno, k slovenski državi želim prispevati. Ljudje, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, bi bilo treba čuvati, ne pa napadati in demonizirati."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
