V Evropo rekordne količine ruskega plina, pograbijo vsako kapljico
Evropa, ki želi v celoti ustaviti dotok ruskega zemeljskega plina, je v prvem polletju pokupila skoraj vse razpoložljive zaloge z obsežnih plinskih polj na severozahodu Sibirije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska unija se je zaradi stanja na področju zalog zemeljskega plina, geopolitičnih razmer in s tem povezanih lastnih načrtov znašla v velikem navzkrižju interesov. Če je zemeljski plin eden od ključnih energentov za poganjanje evropske industrije in s tem gospodarstva, je poleg nafte tudi bistvenega pomena za rusko gospodarstvo.
Evropska unija, ki želi v okviru pomoči Ukrajini s sankcijami in drugimi ukrepi čim bolj ohromiti rusko gospodarstvo, ob tem pa povzročiti čim manj škode lastnemu gospodarstvu, mora tako spretno krmariti med obema čerema.
Grožnje z obeh strani
Evropska skladišča zemeljskega plina so po zadnji zimi dodobra izpraznjena, zato jih države članice EU mrzlično polnijo pred naslednjo, pri tem pa po poročilih analitskih družb pokupijo vse razpoložljive zaloge ruskega plina. Pomembna je vsaka kapljica, saj bi morala januarja prihodnje leto obenem stopiti v veljavo popolna prepoved uvoza ruskega plina v EU. Še več, 25. aprila so stopile v veljavo sankcije, v okviru katerih je EU preprečila sklepanje kratkoročnih pogodb za uvoz ruskega zemeljskega plina.
V Bruslju te grožnje o popolni prepovedi zaenkrat še niso umaknili, vse skupaj pa pričakovano pozorno spremljajo ruske oblasti, ki se sicer same srečujejo z ogromnimi težavami na področju energentov, zlasti pogonskih goriv. V Kremlju so letos že večkrat zagrozili, da bodo še prej prihodnjim januarjem sami zaprli pipice proti Evropi in s tem države članice EU na lastno pest odrezali od ruskega plina. To se zaenkrat še ni zgodilo.
Situacijo spretno izkoriščajo Američani
Kot je že konec aprila poročala tiskovna agencija in medijska družba bne IntelliNews, so bile zaloge zemeljskega plina v evropskih skladiščih letošnjo pomlad na »rekordno nizki ravni,« pri čemer je evropskim načrtom dodaten udarec zadala ameriška vojna z Iranom, zaradi katere se je ustavil izvoz katarskega zemeljskega plina. Od najpomembnejših igralcev na področju izvoza zemeljskega plina sta tako v igri ostala le Rusija in ZDA.
Stanje spretno izkoriščajo v ZDA, kjer svojega zemeljskega plina ne prodajajo na podlagi dolgoročnih pogodb, kratkoročne pogodbe pa vključujejo tako imenovano klavzulo franko na ladijski krov (Free on board – FOB), torej klavzulo, v skladu s katero prodajalec stroške in tveganja nosi le do trenutka, ko je blago naloženo na krov ladje v posameznem pristanišču, od tam naprej pa vse stroške in tveganja prevzame kupec.
Zaradi vsega skupaj na trgu vlada huda konkurenca, veliko ameriškega plina pa pokupijo azijske države, ki so od zemeljskega plina še bolj odvisne od evropskih. Pri bne IntelliNews so razkrili, da so bile aprila večje količine ameriškega plina, ki bi morale končati v Evropi, preusmerjene v roke azijskih kupcev, ki so bili pripravljeni plačati več.
Evropske države kupile za približno šest milijard evrov sibirskega plina
Poznavalcev tako ne preseneča podatek, da so države članice EU v prvi polovici leta 2026 pokupile skoraj vse razpoložljive zaloge zemeljskega plina s plinskih polj na polotoku Jamal na skrajnem severozahodu Sibirije. Gre za eno največjih nahajališč zemeljskega plina na svetu, po podatkih analitske družbe Kpler pa je v prvih šestih mesecih letošnjega leta kar 97 odstotkov plina iz tega velikega vozlišča, s katerim upravlja ruski Novatek, odšlo v Evropo. Skupaj gre za kar približno 9,9 milijona ton plina, kar predstavlja za kar 18 odstotkov večji uvoz tega plina v Evropo kot v enakem obdobju lani.
Po ocenah nemške okoljevarstvene organizacije Urgewald, ki budno spremlja globalne finančne tokove, povezane z umazanimi industrijami, so v evropskih državah za dobavo tega plina Novateku skupno morda plačali tudi do približno šest milijard evrov.
Največ tega plina so uvozile Francija, Belgija in Španija, in sicer 3,6, 2,9 oziroma 2,7 milijona ton. Kot je v ponedeljek poročal britanski Financial Times, mora od aprilske uvedbe prepovedi sklepanja kratkoročnih pogodb za vsako tako pošiljko carinski organ v posamezni državi članici potrditi, da je nabava ruskega plina stekla na podlagi dolgoročne pogodbe.
Trenutno največji daleč največji uvoznik ruskega plina v Evropo ostaja Francija, kjer konča kar 41,7 odstotka celotnega uvoza ruskega plina v EU.
Slovenija večino iz Avstrije, ta se je obrnila na zahod
Slovenija, ki je pri zemeljskem plinu v celoti odvisna od uvoza, od leta 2023, ko se je formalno odklopila od dobav zemeljskega plina ruskega Gazproma, večino svojega plina uvozi iz Avstrije. Manjši delež predstavlja še alžirski plin, ki v Slovenijo priteče iz Italije, nekaj pa ga prispe tudi s Hrvaške.
In kaj priteče po plinovodu iz Avstrije? Tudi Avstrija je do pred slabima dvema letoma večino svojega plina uvozila iz Rusije, tako je tudi Slovenija še naprej prejemala ruski plin, a je nato tudi avstrijski velikan OMV v zadnjem delu leta 2024 razdrl pogodbo z Gazpromom, s katerim se je zapletel v spor glede izplačevanja. Od takrat se je Avstrija obrnila na zahod ter je izostanek neposredne dobave ruskega plina nadomestila z norveškim plinom, ki tja priteče po plinovodu, in utekočinjenim plinom, v EU uvoženim prek terminalov v Nemčiji in Italiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
