EU z načrtom vrednim 50 milijard za manjšo odvisnost od nafte in plina
EU razmišlja o nižjem DDV za električne avtomobile, baterije in toplotne črpalke ter o novih spodbudah za industrijo. Za Slovenijo bi načrt pomenil pritisk na omrežje, a tudi manjšo odvisnost od uvoženih goriv.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vojna z Iranom je Evropo znova spomnila, kako draga je njena odvisnost od uvožene energije. Od konca februarja je zaradi višjih cen nafte in plina evropski uvozni račun narasel za približno 50 milijard evrov.
Evropska komisija zdaj pripravlja načrt, s katerim želi zmanjšati izpostavljenost prihodnjim energetskim pretresom.
Osnutek, ki ga je pridobil Reuters, predvideva hitrejšo elektrifikacijo prometa, ogrevanja stavb in industrije. Komisija naj bi načrt predstavila 17. julija, njegova vsebina pa se lahko do takrat še spremeni.
V ospredju bodo električni avtomobili, toplotne črpalke, baterijski hranilniki in industrijski procesi, pri katerih bi elektrika nadomestila plin, premog ali naftne derivate. Gre za področja, kjer Evropa kljub hitri rasti obnovljivih virov ostaja močno vezana na fosilna goriva.
Od podnebne politike do energetske varnosti
Elektrifikacija je bila še pred nekaj leti predstavljena predvsem kot orodje za zmanjšanje izpustov. Po ruski invaziji na Ukrajino in novih pretresih na Bližnjem vzhodu pa je dobila precej širši pomen. Postala je tudi vprašanje varnosti, konkurenčnosti in politične samostojnosti.
Evropska unija z uvozom še vedno pokriva več kot polovico svojih energetskih potreb. Največji del tega uvoza predstavljajo nafta, naftni derivati in zemeljski plin. Zato se vsak večji konflikt na območjih, kjer se energenti proizvajajo ali prevažajo, hitro pozna pri stroških evropskih podjetij in gospodinjstev.
V osnutku je poudarjeno, da je v času ponavljajočih se geopolitičnih pretresov energetska neodvisnost postala vprašanje evropske suverenosti. Komisija želi zato določiti minimalni delež električne energije v skupni evropski porabi do leta 2040. Končna številka v dokumentu še ni določena.
Elektrika trenutno predstavlja manj kot četrtino končne porabe energije v EU. Čeprav obnovljivi viri že zagotavljajo velik del evropske proizvodnje električne energije, večino avtomobilov še vedno poganjata bencin in dizel, številne stavbe se ogrevajo s plinom, v industriji pa ostajajo ključni fosilni viri.
Nižji DDV za avtomobile, baterije in toplotne črpalke
Komisija med drugim razmišlja o spremembah, ki bi državam članicam omogočile nižji davek na dodano vrednost za električne avtomobile, gospodinjske baterije in toplotne črpalke.
To ne pomeni, da bi se DDV po vsej Uniji znižal samodejno. Odločitev bi še vedno sprejele posamezne države, evropska pravila pa bi jim omogočila več prostora za takšne spodbude.
Spremenila bi se lahko tudi pravila javnega naročanja. Javne ustanove bi morale pri prenovah pogosteje posegati po toplotnih črpalkah, strožji pa bi lahko postali tudi cilji za nakup električnih vozil v javnem sektorju.
Težji del prehoda čaka industrijo. V številnih proizvodnih procesih so potrebne zelo visoke temperature, ki jih podjetja danes najpogosteje zagotavljajo s plinom ali drugimi fosilnimi gorivi. Komisija namerava zato še letos izvesti evropsko dražbo finančnih sredstev za projekte elektrifikacije industrijske toplote.
Brez javne podpore bo prehod počasen. Električna vozila, toplotne črpalke in nova industrijska oprema so lahko med uporabo cenejši, vendar zahtevajo visoko začetno naložbo. Prav ta je za številna gospodinjstva in manjša podjetja največja ovira.
Elektrika je marsikje obdavčena bolj kot plin
Bruselj bo moral pri tem rešiti tudi eno od protislovij sedanje evropske politike. Ljudem in podjetjem priporoča prehod na elektriko, čeprav je ta v številnih državah davčno bolj obremenjena kot zemeljski plin.
Davki in druge dajatve na električno energijo so v EU v povprečju občutno višji kot pri plinu. To zmanjšuje privlačnost toplotnih črpalk in elektrifikacije industrije, saj se visoka začetna naložba zaradi drage elektrike povrne počasneje.
Komisija želi zato spremeniti pravila obdavčitve energije in državam naložiti, naj elektriko obdavčijo manj kot fosilna goriva. Toda za evropske davčne spremembe je potrebno soglasje vseh članic. Podoben predlog je v preteklosti že obstal, zato bo prav davčni del načrta eden politično najtežjih.
Pozneje letos naj bi sledil tudi predlog za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva. Sedanja ureditev je namreč pogosto protislovna.
Države na eni strani namenjajo denar za zeleni prehod, na drugi pa z davčnimi olajšavami in drugimi ukrepi še vedno znižujejo celo uporabe nafte, plina in premoga.
Kaj bi načrt pomenil za Slovenijo
Za Slovenijo bo najpomembnejši promet. Ta predstavlja največji del domače končne porabe energije, hkrati pa je skoraj popolnoma odvisen od uvoženih naftnih derivatov.
Hitrejši prehod na električna vozila, avtobuse in železniški promet bi zato zmanjšal uvoz goriv. Po drugi strani bi povečal porabo elektrike ter zahteval več polnilnic in hitrejšo krepitev distribucijskega omrežja.
Podobno velja za ogrevanje. Nove evropske spodbude bi lahko pospešile nameščanje toplotnih črpalk in baterijskih hranilnikov, vendar bi hkrati povečale obremenitve omrežja, zlasti v zimskih mesecih in v urah največje porabe.
Slovenska podjetja bi lahko do dodatnih evropskih sredstev prišla tudi za elektrifikacijo proizvodnje. To bi bilo posebej pomembno za energetsko intenzivne panoge, kjer so stroški plina in elektrike pomemben del končne cene izdelkov.
Brez vlaganj v omrežje in proizvodne vire pa bi se prehod lahko hitro ustavil. Več električnih avtomobilov, toplotnih črpalk in industrijskih naprav pomeni tudi večjo potrebo po stabilni, cenovno dostopni elektriki.
Zeleni prehod dobiva nov razlog
Evropa se nafti in plinu ne bo odpovedala čez noč. Letalstvo, pomorski promet, težka industrija in del tovornega prometa bodo od fosilnih goriv odvisni še vrsto let. Tudi večja poraba elektrike sama po sebi ne zagotavlja nižjih izpustov, če dodatna energija prihaja iz premoga ali plina.
Toda iranska vojna je razpravo premaknila. Elektrifikacija ni več samo podnebni projekt, temveč način, kako zmanjšati vpliv kriz, na katere Evropa nima skoraj nobenega vpliva.
Vsak električni avtomobil, toplotna črpalka ali industrijska peč, ki nadomesti uporabo nafte in plina, pomeni manjšo izpostavljenost uvozu in svetovnim cenovnim šokom.
Jedro novega načrta je, da Evropska unija več energije proizvaja doma in zmanjša odvisnost evropskega gospodarstva od konfliktov, tujih dobaviteljev in oddaljenih transportnih poti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
