Jure Klobčar

Če je bilo leto 2025 v znamenju vidnih kliničnih prebojev, bo leto 2026 predvsem leto sistemskih usmeritev. V ospredju bodo strateški dokumenti, zakonodajne prilagoditve in postopne spremembe, ki bodo določile, v katero smer se bo zdravstveni sistem razvijal v prihodnjih letih.

Nacionalni plan 2026–2036

Leto 2026 bo pomembno tudi zato, ker se z njim začenja izvajanje nove resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za obdobje 2026–2036. Gre za dokument, ki prvič zelo jasno opredeljuje razvojne smeri slovenskega zdravstva v prihodnjem desetletju.

Resolucija določa pet krovnih ciljev. Med njimi sta vzpostavitev bolj odpornega in stabilnega zdravstvenega sistema, ki bo sposoben hitrega odzivanja v kriznih razmerah, ter ustvarjanje okolja, prilagojenega zdravemu življenju v vseh starostnih obdobjih. Poseben poudarek je na preventivi in zmanjševanju neenakosti v zdravju.

Poseben poudarek je namenjen tudi prožnosti sistema in digitalni podpori. Dokument predvideva postopno uvajanje sodobnih zdravstvenih tehnologij ter odgovorno uporabo umetne inteligence, hkrati pa poudarja pomen jasne in odprte komunikacije med pacienti, zdravstvenimi delavci in institucijami. 

Med strateškimi usmeritvami se prvič izraziteje pojavlja tudi zeleni vidik zdravstva. Resolucija namreč predvideva prehod v nizkoogljično delovanje zdravstvenega sistema, s čimer naj bi zdravstvo prispevalo k širšemu okoljskemu prehodu. 

Dokument se hkrati neposredno loteva ključnih izzivov: zagotavljanja pravočasnega dostopa do zdravstvenih storitev, pomanjkanja kadra, izboljšanja delovnih pogojev v zdravstvu, boljšega povezovanja zdravstvene in socialne oskrbe ter večje pripravljenosti na izredne razmere, kot so epidemije in podnebne grožnje.

Jure Klobčar

Sprejem zakona o digitalizaciji zdravstva

Druga velika zgodba leta 2026 bo sprejem zakona o digitalizaciji zdravstva. Tako na ministrstvu za zdravje kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjajo, da mora digitalizacija zdravstvene delavce razbremeniti in omogočiti preglednejše spremljanje storitev, ne pa ustvarjati dodatne administrativne obremenitve.

Cilj zakona je vzpostaviti varnejšo, preglednejšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov v zdravstvu. Po pojasnilih vlade zakon krepi tudi pravice pacientov, saj jim omogoča varen in enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov prek centralnega elektronskega zdravstvenega kartona CeZZ.

Zakon se že usklajuje z evropsko uredbo o zdravstvenem podatkovnem prostoru (EHDS), ki bo začela veljati leta 2027. Predvidena je tudi uporaba podatkov za javno zdravje, raziskave in načrtovanje sistema, vendar izključno v anonimizirani ali psevdonimizirani obliki. Ob tem ostaja ohranjena pravica pacientov, da takšno uporabo zavrnejo.

Jure Kljajić

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč orodje za boljše delovanje sistema – tako za zdravstvene delavce kot za paciente.

Novi okvirji za delo zdravnikov

Pomemben del leta 2026 bo zaznamovalo tudi urejanje razmerij med javnim in zasebnim zdravstvom. Po odločitvi ustavnega sodišča bo moral zakonodajalec do konca leta 2026 odpraviti ugotovljeno neustavnost dela zakona o zdravstveni dejavnosti. Do takrat ostaja v veljavi ureditev, po kateri lahko zdravstveni delavci v javnih zavodih opravljajo delo pri drugih izvajalcih le s soglasjem delodajalca.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob tem izpostavila, da pričakuje odgovorno ravnanje vodstev javnih zavodov pri izdajanju soglasij. V praksi to pomeni, da leto 2026 še ne bo leto dokončne razmejitve, temveč prehodno obdobje, v katerem se bo iskalo ravnovesje med prilagodljivostjo dela in zaščito javnega sistema. Ker pa so državnozborske volitve razpisane za 22. marec, se bo s tem ukvarjala nova vlada.

Šimen Zupančič

Prehajamo v leto brez rezerve

Finančni okvir slovenskega zdravstva v letu 2026 bo izjemno omejen. Skupščina Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sprejela finančni načrt, ki predvideva 6,9 milijarde evrov prihodkov in 6,96 milijarde evrov odhodkov. Načrtovani primanjkljaj v višini približno 60 milijonov evrov se nanaša na področje dolgotrajne oskrbe, obvezno zdravstveno zavarovanje pa ostaja uravnoteženo.

Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je ob tem poudaril, da dodatnega finančnega prostora praktično ni, razen v primeru morebitne odločitve o dvigu prispevkov. Zavod računa na dodatna proračunska sredstva, dogovore z dobavitelji zdravil ter prenos dela izplačil v leto 2027, pri čemer zagotavlja, da ne namerava krčiti programov zdravstvenih storitev.

Člani skupščine so opozorili na tveganja pri optimistično načrtovanih prihodkih in poudarili, da bo leto 2026 zahtevalo zelo previdno upravljanje sredstev, ob sprotnem spremljanju in možnosti rebalansa. Le malo prostora bo za napake in še manj za nove obremenitve sistema.

Primož Lavre

Več poudarka na preventivi in celostni obravnavi

Preventiva ostaja ena ključnih usmeritev slovenskega zdravstva tudi v letu 2026. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že več let opozarjajo, da brez vlaganj v preprečevanje bolezni in krepitev zdravja dolgoročno ne bo mogoče razbremeniti zdravstvenega sistema.

V ospredju ostajajo programi zgodnjega odkrivanja bolezni, duševno zdravje ter povezovanje zdravstvenega in socialnega sistema. Cilj je bolj celostna obravnava pacienta, ki ne temelji zgolj na zdravljenju bolezni, temveč tudi na preprečevanju zapletov in ohranjanju zdravja.

Leto 2026 bo leto postopnih, a pomembnih odločitev. Ne bo prineslo ene same reforme, ki bi čez noč spremenila stanje v zdravstvu, bo pa jasno začrtalo smer, po kateri se bo sistem razvijal v prihodnjih letih.  

Sašo Bizjak