Profimedia

»V trgovini sem kupil izdelek, a šele kasneje ugotovil, da nima dodane nalepke s pojasnilom o uporabi in vsebini v slovenščini. Zanima me, ali ni to zakonsko obvezno in kdo je potem dovolil, da je tak izdelek v prodaji,« nam je sporočil bralec in poslal nekaj fotografih tega izdelka.

Zakon o javni rabi slovenščine res določa, da morajo ponudniki potrošniku vse potrebne informacije pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Slovenije v zlahka razumljivem jeziku. Namesto besednega sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi simboli in slike.

arhiv

Navodilo mora biti v celoti v slovenščini

Podobno določa tudi zakon o varstvu potrošnikov, v katerem so posebej definirane zahteve glede navodil za uporabo v slovenskem jeziku. »Pri tem mora navodila zagotoviti proizvajalec, navodilo za uporabo pa je dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji blaga potrošnikom. Za blago, ki je namenjeno prodaji na ozemlju Slovenije, mora biti navodilo v celoti v slovenskem jeziku.  Poleg navedenega mora podjetje za blago izročiti tudi predpisane označbe, certifikate, izjavo o skladnosti, garancijski list, navodilo za sestavo in uporabo, seznam pooblaščenih servisov oziroma druge predpisane spremne dokumente,« sporoča tržni inšpektorat.

To velja tudi za podjetja in trgovce ter tudi spletne prodajalne, odgovorni pa vse pozivajo, da vso pozornost namenijo rabi slovenskega jezika pri prodaji izdelkov.

Nakupovanje

Preverili smo: Kam po nakupe pred in med prazniki

Velja za izdelke in storitve

In še več, na konkretno pritožbo bralca pa so odgovorili, da je označevanje prehranskih izdelkov (v tem primeru gre za čips za uživanje) posebej urejeno z zakonodajo, ki sodi na delovno področje uprave za varno hrano.

Za neprehranske izdelke pa to ne velja le za fizične izdelke ampak tudi za storitve in digitalne vsebine. »Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju blaga ali digitalne vsebine uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike. Kršitve teh določb je le prekršek, za pravno osebo je predvidena globa od 1500 do 5000 evrov, za odgovorno osebo pa od 400 do 1500 evrov,« pojasnjujejo na inšpektoratu.

Profimedia

Če pristojna inšpekcija torej ugotovi, da izdelki niso označeni v skladu z zakonom, ustavi distribucijo in prodajo teh izdelkov, dokler jih izdelovalec ali distributer oziroma prodajalec ne opremi z ustreznim besedilnim gradivom.

Odločba o jasni in razumljivi slovenščini ali simbolih in slikah pa se ne nanaša na tujejezična imena blagovnih in storitvenih znamk.

Tudi poslovati morajo v slovenščini

Na gospodarski zbornici pa poudarjajo, da je označevanje izdelkov v slovenskem jeziku zakonska obveznost in odgovornost podjetij. »Uporaba slovenskega jezika pri poslovanju s potrošniki ni le zakonska obveznost, temveč tudi pomemben korak k boljši uporabniški izkušnji in večjemu zaupanju. Zakon o javni rabi slovenščine pa še pravi, da morajo vsi, ki opravljajo registrirano dejavnost na območju Slovenije, poslovati s strankami v slovenščini.«

V praksi pa je to najtežje, ko je pri izvajanju storitev udeležnih več tujih delavcev. Vendar, kot pravijo na GZS, se prav tu skriva tudi priložnost za napredek. Z jezikovnim usposabljanjem zaposlenih lahko podjetja še izboljšajo komunikacijo s potrošniki, hkrati pa prispevajo k vključevanju zaposlenih v slovensko okolje. »Podjetja zato spodbujamo, da aktivno pristopijo k zagotavljanju znanja slovenskega jezika pri svojih zaposlenih, še posebej tistih, ki so v neposrednem stiku s kupci,« še poudarjajo na GZS.

Jezik kot znak spoštovanja kupca

Ustrezna raba slovenščine je torej tudi znak spoštovanja do kupca, a vendar se lahko določeni izdelki, tako kot omenjeni, ki nam ga je poslal bralec, očitno lahko izmuznejo kontroli.

Bralec je sicer še dopisal, da je bilo na tem izdelku vse napisano v angleščini ali srbohrvaščini, kar zanj ni sprejemljivo. Kje točno pa je kupil izdelek, pa ni navedel.

Primož Lavre

Zato so vprašali kar našega največjega trgovca Mercator, kakšna je njihova politika označevanja izdelkov. Ker tako veleva zakon, so seveda tudi oni in vsi njihovi dobavitelji s pogodbami zavezani k ustreznemu deklariranjem izdelkov v slovenskem jeziku. »Ob zaznavi morebitnih pomanjkljivosti pri posameznih izdelkih smo v stiku z dobaviteljem z namenom preverjanja in odprave morebitnih neskladnosti, kakršen je bil tudi postopek v primeru izdelka, ki ga navajate.«

S tem lahko ugibamo, da je bil ta izdelek kupljen v eni od njihovih trgovin, vsaj v njihovi spletni trgovini pa ga nismo več našli. A to je vsekakor izdelek, ki sploh ne bi smel v tej obliki zaiti na prodajne police.

Halo bralec

Brez osebne, brez alkohola. Kakšna so pravila v trgovinah

Nevaren za zdravje

Še več, izdelek proizvajalca iz Češke smo lahko našli v eni od slovenskih internetnih trgovin, pred dvema letoma pa ga je uprava za varno hrano celo umaknila iz prodaje zaradi zelo visoke vsebnosti kapsaicina. Ta daje čiliju pekoč okus, povzroči pa lahko refluks, slabost, drisko ali bolečine v trebuhu in prsih. »Izdelek je začinjen z najbolj pekočo čili papriko. Na embalaži je opozorilo o možnih negativnih posledicah pri uživanju. Ne glede na navedeno potrošnikom svetujemo, da živilo ne uživajo. Živilo naj zavržejo oziroma ga vrnejo na mesto nakupa,« so takrat napisali na upravi za varno hrano.

Izziv ali ne, poleg tega, da ni bil deklariran v slovenščini, lahko povzroča v tem »tekmovanju« še marsikaj drugega.